Tonin: Krščanski demokrati smo uspešni, ker ne gradimo kulta osebnosti

Ljubljana – »Državljani ne prepoznajo pomembnosti evropskih volitev. Po volitvah se lahko Evropa zasuka v populizem, v levega in desnega, mi pa zastopamo sredino. Evropska ljudska stranka (EPP) je največja politična skupina v Evropskem parlamentu. Če v Sloveniji glasujete za njene članice, se morate zavedati, da imate velik vpliv na dogajanje v EU,« je dejal vodilni kandidat EPP za bodočega predsednika Evropske komisije Manfred Weber, ki se mudi v Sloveniji na obisku treh pomladnih strank, članic evropske družine krščanskih demokratov.





Krščanska demokracija v teh dneh na naših tleh slavi tri desetletja. NSi se je obletnici danes poklonila na Bledu, njeno članstvo pa je nagovoril tudi Weber. Napovedal je boj proti nacionalizmu, reformo EU, prekinitev pogajanj za vstop Turčije v njene vrste ter pokomentiral tudi ekonomsko nestabilnost in politični kaos zaradi brexita. O rešitvi mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško je dejal, da je treba počakati na sodni epilog, da pa se v Evropi vsi sprašujejo, zakaj ta problematika še ni rešena.
 

Sporna ni le Madžarska

Video: Sandra Hanžič/Delo

Weber se je opredelil še do prihodnosti stranke madžarskega premiera Victorja Orbána Fidesz v EPP, saj se nekatere članice zavzemajo za njeno izključitev. Poudaril je, da mora Orbán podati trdne dokaze, da sodi v njihovo politično družino ter poudaril, da je njegova kampanja proti Junckerju in EU nesprejemljiva. Vendar je dodal, da je treba biti pozoren tudi na dogajanje na Poljskem in na Slovaškem.

Ker v Evropi bolj kot kdajkoli potrebujemo pogovore in dialog za boljše medsebojno razumevanje, bo prihodnji teden znova obiskal Madžarsko, je napovedal.



V SDS in SLS izključitvi Orbánove stranke, o čemer bodo glasovali 20. marca, nasprotujejo. Nasprotuje ji tudi evropski poslanec iz NSi Lojze Peterle, ki meni, da ni pravi čas za sankcije. Vse madžarske poteze je treba po njegovem prepričanju interpretirati kot del predvolilne kampanje, prav tako pred volitvami ni čas za delanje razdora v politični skupini.



Septembra lani so evropski poslanci, tudi z glasovi EPP, sprožili postopek proti Madžarski, saj po njihovem prepričanju krši temeljne evropske vrednote.

Naštel je tudi nekaj ciljev za čas, če in ko bo od Jeana-Claudea Junckerja prevzel vodenje Evropske komisije. Poleg boljše ekonomske kondicije v EU, napoveduje zaščito zunanjih meja.


 

Proti širjenju strahu

»Vedno na koncu sta dve poti, izbereš pa tisto, ki je ni. Obstajata dve: ena je pot konflikta z drugače mislečimi, druga je pot kompromisov z vsemi, ki dobro mislijo. Širjenje strahu nas ne zanima. Imamo visoke cilje, prihodnosti se ne bojimo. Tako domačo kot tudi evropsko, smo pripravljeni soustvarjati,« je članstvo Nove Slovenije nagovoril njen prvak Matej Tonin.

Tonin se je poklonil tudi vsem trem svojim predhodnikom na predsedniškem mestu, za katere je dejal, da so izjemni voditelji. Lojze Peterle je po njegovih besedah eden ustanovnih očetov slovenske države, ki je prepoznal zgodovinsko okno priložnosti ter izpolnil tisočletni sen Slovencev, Andrej Bajuk je ključno vplival na naš vstop v Evropsko unijo, Ljudmila Novak pa je slovensko krščansko demokracijo vrnila v slovenski prostor. NSi med letoma 2008 in 2011 namreč ni dobila mesta v državnem zboru.

S SDS ni kemije

Med vrsticami je bilo slišati tudi kritično misel, uperjeno proti Janezu Janši in njegovi SDS, ki danes prav tako praznuje 30 let, in sicer svojih začetkov. »Krščanski demokrati ne gradimo na kultu osebnosti, zato smo uspešni. Gradimo na svobodi, pravičnosti in varnosti.«



Gostov iz stranke, z izjemo člana SDS Žige Turka, za katerega je že znano, da se bo na majskih volitvah v evropski parlament potegoval na listi NSi, ni bilo. So pa bili na slavju opaženi poslanci NSi, evroposlanec Lojze Peterle (za to mesto se bo ponovno potegoval, na listi ga bodo uvrstili na tretje mesto) nekdanji predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, zgodovinar Janko Prunk in svetovalec za odnose z javnostmi Sebastjan Jeretič.



Na obeležitvi jubileja so bili prisotni tudi strankini predvideni kandidati za naskok na Bruselj, ki pa jih niso posebej predstavljali, saj bodo komaj v začetku aprila dokončno odločili, ali bi sprejeli vabilo za skupni nastop s SLS.