Vezni člen, ki SDS in NSi ne povezuje

Ljubljana – Član SDS Žiga Turk, ki se bo na listi NSi potegoval za mesto v evropskem parlamentu, ni edina točka, ki je skupna obema članicama evropske ljudske stranke (EPP), a ju ne združuje – danes obe obeležujeta 30-letnico, SDS svojih začetkov, NSi pa začetka krščanske demokracije v Sloveniji. Udeležence obeh slovesnosti bo nagovoril špicenkandidat EPP Manfred Weber, ki ima zaradi velikosti desnosredinske politične skupine največ možnosti, da bo naslednji predsednik Evropske komisije.

»Povabljen sem bi kot član SDS in mislim, da za NSi to ni bila ovira, gre za dve sestrski stranki v evropski ljudski stranki. Neetično pa bi bilo, če bi zdaj odstopil, saj bi bilo videti, da si kupujem položaj na listi NSi z izstopom iz SDS,« je Žiga Turk razmišljal, ko so ga včeraj uradno predstavili kot kandidata NSi za evropski parlament.

Njegovo kandidaturo je sicer na družbenih omrežjih že pred dnevi s kančkom cinizma komentiral prvak SDS Janez Janša, z besedami, da je SDS kadrovsko tako bogata, da lahko svoje člane posoja drugim. »Mnogo boljša opcija kot obratno,« je zapisal Janša, ki je tako znova dregnil programsko sorodno stranko. Že nekaj dni prej je, prav tako na družbenem omrežju, izpostavil, da podpirajo ministra Jureta Lebna, nasprotujejo pa predsedniku madžarske vlade Viktorju Orbánu, ob tem, ko so se zavzemali za zamrznitev članstva njegovega Fidseza v EPP. V SDS in SLS izključitvi Orbánove stranke, o čemer bodo glasovali 20. marca, nasprotujejo.

​Ali je lahko Žiga Turk, zaradi katerega se je razvila burna debata med strankama, vezni člen? »Vsekakor je lahko vezni člen. NSi je stranka dialoga, povezovanja, to smo ves čas dokazovali, tudi po državnozborskih volitvah smo se pogovarjali z vsemi. Žiga Turk potrjuje našo avtentičnost,« je odgovoril predsednik NSi Matej Tonin, ki pa Janši med vrsticami ni ostal dolžan, s poudarjanjem, da je NSi uspelo razmeroma gladko izvesti menjavo generacij. »Naš temelj so namreč skupne vrednote, in ne kult osebnosti,« je dejal Tonin, ki je lani nasledil Ljudmilo Novak na čelu stranke, Janša pa je na čelu SDS od leta 1993. Po dolžini vodenja stranke ga v Sloveniji prekaša le Zmago Jelinčič, ki predseduje SNS od leta 1991.
 

Tri kandidatne liste iz družine EPP?

SDS na današnji slavnostni akademiji ob 30. obletnici svojih začetkov še ne bo objavila svojih kandidatov za evropske volitve, prav tako vseh svojih adutov uradno še ne bo razkrila NSi na slovesnosti ob 30. obletnici krščanske demokracije. Skriva jih tudi tretja članica EPP, SLS, kjer pa so se včeraj oglasili, da so oni pravni in politični nasledniki nekdanje SKD, jih pa veseli, da se v krščanskodemokratski drži »inspirira več aktivnih slovenskih političnih strank.«

Precej verjetno se zdi, da se bodo vse tri članice EPP na majske volitve podale same, čeprav tako Matej Tonin kot Marjan Podobnik še nista povsem izključila sodelovanja. Podobnik se je sicer povezal s Kanglerjevo NLS in Čuševimi Zelenimi Slovenije, a pravi, da dokler kandidature niso uradno vložene, je še vse mogoče.

Kljub ugibanjem Mateja Tonina o potencialnih navezah programsko sorodnih strank, se SDS v takšnih kombinacijah ne vidi. »Da bi se za te volitve povezali s kakšno drugo stranko, ne obstaja nobena možnost: SDS je največja slovenska politična stranka, ki je zmagala na zadnjih državnozborskih in lokalnih volitvah, pa tudi na volitvah v evropski parlament pred petimi leti,« nam je pojasnil Miro Petek, predstavnik za odnose z javnostmi v SDS. Je pa Janša 25. februarja komentiral, da se mu zdi zapravljanje priložnosti za ponovitev rezultata iz leta 2014, ko je EPP dobila pet od osmih mest, ki pripadajo Sloveniji, če NSi in SLS ne bi šli ponovno skupaj.