»Tisti, ki se bodo odločili delati dlje, bodo tudi bolje nagrajeni«

Najpomembnejše novosti novele pokojninskega zakona, ki ga vlada pošilja v državni zbor, so dvig odmernega odstotka za moške, za minimalno, vdovsko in invalidsko pokojnino. Tisti, ki bodo po izpolnjenih pogojih za starostno pokojnino želeli delati še naprej, bodo, brez prekinitve delovnega razmerja in mnenja delodajalca, ob plači prva tri leta prejemali 40 odstotkov pokojnine, po tem pa 20 (čemur obrtniki še vedno nasprotujejo). Pri tem si bodo lahko za največ devet odstotkov izboljšali odmero.

»Rešujemo eno večjih težav našega pokojninskega sistema, in sicer da imamo med delovno aktivnimi med 59 in 64 leti slabši rezultat kot druge države,« ocenjuje državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič, ki je navedel, da so se osredotočili na podaljšanje delovne aktivnosti. Tisti, ki se bodo odločili delati dlje, bodo po njegovih besedah tudi bolje nagrajeni.

Pri urejanju trga dela zvišujejo najnižje nadomestilo za brezposelnost s 350 na 530 evrov bruto, kar pomeni 402 evra neto, s čimer se bo izenačilo z denarno socialno pomočjo. Ena od anomalij sistema doslej je bila, da je bila ta pravica iz dela in iz zavarovanja nižja od socialnega transferja; najvišje nadomestilo ostaja 892 evrov bruto. Po oceni ministrstva za delo naj bi v prihodnjem letu zato potrebovali dodatnih 2,3 milijona evrov, nato pa naj bi se izdatek zniževal, saj naj bi začeli delovati tudi predvideni komplementarni ukrepi. »Ne bo se moglo več zgoditi, da bi nekdo dlje časa ostal brez klica zavoda za zaposlovanje ali centra za socialno delo,« je še poudaril Božič.

Za državljane tretjih držav bo po novem za vpis oziroma vodenje v evidenci brezposelnih pogoj znanje slovenskega jezika na ravni A1. Sprejeli so še nekaj ukrepov, za – po mnenju ministrstva za delo – hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb, hkrati pa tudi za to, da bi starejše spodbudili k daljši delovni aktivnosti.

Noveli zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter o urejanju trga dela bi moral državni zbor potrditi še letos, da bi lahko 1. januarja že začela veljati. Glede na pojasnila koalicijskih partnerjev je sicer mogoče pričakovati tudi še dopolnila, v Desusu jih na primer skrbi predolgo prehodno obdobje – za zdaj je predvideno prehodno obdobje šest let – v predlagani spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. »Dogovorili smo se, da bo ministrstvo ponovno pripravilo izračun in da vidimo, kakšni so tu dejansko tudi finančni učinki,« je povedal vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša.