Neomejen dostop | že od 9,99€
Holesterolu pravijo tudi tihi ubijalec, saj lahko s povišanimi vrednostmi sobivamo, ne da bi sploh zaznali kakšne simptome, ki se potem pojavijo (pre)pozno in ko so naše žile že pošteno načete.
Holesterol je maščobna snov, ki jo najdemo v vseh telesnih celicah. Poznamo tako imenovani slabi (LDL) in dobri holesterol (HDL), ki nas v nasprotju s slabim ščiti pred boleznimi srca in ožilja.
Preveč holesterola LDL v krvi lahko povzroči nastanek oblog na žilnih stenah in s tem pospeši nevaren proces – nastanek ateroskleroze, kar lahko posledično vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali pa v gangreno spodnjih okončin. Prav srčno-žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih.
Prav z uspešnim premagovanjem holesterola LDL bi lahko pomembno vplivali na manj smrti, poveznih s srčno-žilnimi obolenji. Dokazano je namreč, da znižanje holesterola bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in tako zmanjša nevarnost za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi ali pretočnih motenj v arterijah nog. Z znižanjem holesterola LDL za 1 mmol/l lahko tveganje za srčno-žilno umrljivost in srčni infarkt zmanjšate za 20 %.
Podatki iz nacionalnega programa primarne preventive pri boleznih srca in žilja v Sloveniji, ki obravnava zdravje ljudi, stare od 35 do 70 let, kažejo, da ima kar 67 odstotkov zvišano vrednost holesterola. Gre za skrb vzbujajoč podatek, ki bi moral pri vsakem med nami sprožiti rdeč alarm in takojšnje ukrepanje z rednimi pregledi. Vsaka odrasla oseba bi po priporočilih zdravnikov morala vsakih pet let preventivno preveriti vrednosti holesterola in ob povišanih vrednostih ustrezno ukrepati.
Zakaj je slabi holesterol tako nevaren in kot tempirana bomba čaka, da se sproži in načne naše zdravje, bomo razumeli le, če ga bomo dobro spoznali. Tudi z razložitvijo treh najpogostejših mitov.
1. S povišanim holesterolom imajo težave večinoma samo predebeli
Ni nujno. Vzroki za nastanek holesterola so različni: prirojene motnje v presnovi maščob, razne bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni ščitnice) in nekatera zdravila, kar ni povezano s težo posameznika. Drži pa, da so poleg dedne nagnjenosti pogosto pomembne tudi nezdrave življenjske navade, na primer mastna in kalorično preobilna hrana, telesna nedejavnost in kajenje.
Torej, če imate normalno telesno težo, še ne pomeni, da ne morete imeti povišanega holesterola, in obratno.
2. Premalo holesterola je lahko nevarno
To je mit iz preteklosti. Danes raziskave kažejo ravno nasprotno – holesterol LDL v našem telesu nima znane fiziološke funkcije, prav nasprotno: z njegovim upadanjem se zmanjšuje tudi tveganje za nastanek srčno-žilnih težav.
3. Holesterol lahko pozdravimo sami
Zelo nevarna in neodgovorna je domneva, da se lahko s povišanimi vrednostmi slabega holesterola spopadamo sami ali s pomočjo tako imenovanih »google strokovnjakov« in njihovih čudežnih prehranskih dopolnil. Takšni pripravki, ki jih lahko kupimo v prosti prodaji, se ne morejo primerjati z zdravilom, ki nastaja nadzorovano in v medicinskem okolju.
Ključni del zdravljenja so namreč strokovna diagnoza in posvet z zdravnikom ter redno jemanje predpisanih zdravil. Zdravnik vas namreč pozna, spremlja vaše zdravstveno stanje in natančno ve, kakšno zdravljenje in katera zdravila so za vas optimalna in zakaj se je odločil zanje.
V boju proti povišanemu holesterolu boste uspešni, če boste opremljeni z dovolj znanja, če boste poskrbeli za kakovostno preventivo in v primeru povišanih vrednosti zaupali navodilom svojega zdravnika.
Zdrav življenjski slog je nedvomno prvi korak v boju proti holesterolu – to pomeni, da redno poskrbite za uravnoteženo prehrano in dovolj gibanja ter se izogibate še drugim dejavnikom tveganja, kot so kajenje, stres in alkohol.
Zdrava hrana mora vsebovati čim manj nasičenih maščobnih kislin (ki so v maslu, slanini, masti ipd.) in soli ter čim več zelenjave, sadja in v vodi topnih vlaknin. Taka hrana zmanjšuje vsebnost maščob v krvi in s tem varuje žile.
Pomembno je, da ne izpuščate obrokov in dan vedno začnete z obilnim zajtrkom. Zadnji obrok hrane pojejte najmanj dve uri pred spanjem in se izogibajte prigrizkom.
Smernice za bolj uravnoteženo prehrano:
Poleg diete, ki ima skromen učinek, je danes najučinkovitejši pristop zdravljenje z zdravili. Na prvem mestu so statini, ki v najsodobnejših različicah znižajo holesterol LDL tudi do 50 %, dodatno pa stabilizirajo vnetje v žilnih oblogah in preprečujejo nastajanje nevarnih akutnih žilnih dogodkov. Kombinacija statinov z ezetimibom zniža holesterol tudi do 65 %.
29. 9. zaznamujemo svetovni dan srca in zato je zdaj bolj kot kdaj pomembno vprašanje: Za kaj ti bije srce?
To je tudi ime projekta, ki nas spodbuja k razmisleku, za kaj nam bije srce, kaj je tisto, kar nam lepša življenje, s tem pa tudi k skrbi za zdravje srca, da bomo lahko v stvareh, ki nas veselijo, še dolgo uživali.
Gre za skupen projekt Združenja za hipertenzijo in Združenja kardiologov Slovenije, ki ga podpira tovarna zdravil Krka iz Novega mesta.
Več informacij o projektu in številni koristni nasveti so na zakajtibijesrce.si.
Naročnik oglasne vsebine je Krka, d. d., Novo mesto