»Težava nikoli ni v tehnologiji, vedno gre za ljudi«

Ljubljana – Upravljanje zdravstvenih sistemov je v zadnjih letih močno napredovalo, predvsem zaradi hitrega razvoja novih tehnologij, ki pospešujejo in lajšajo zdravstvene procese. Med njimi je na primer e-zdravje. Prof. George Crooks, direktor škotskega nacionalnega inovacijskega središča za digitalizacijo zdravstva in zdravstvene oskrbe, poudarja, da si lahko danes bolniki sami doma izmerijo krvni tlak, težo, krvni sladkor, spremljajo svojo vadbo in celo izmerijo raven kisika v krvi. Vendar pa ugotavlja, da nove tehnologije in digitalne rešitve v zdravstvene storitve in oskrbo vpeljujemo prepočasi.
 

»S pomočjo digitalnih tehnologij lahko pacienti po vsej Evropi sami upravljajo s kroničnimi boleznimi,« pravi prof. George Crooks.
Foto osebni arhiv

 

Zdrava pamet v digitalni dobi

Redni profesor George Crooks, direktor škotskega nacionalnega inovacijskega središča za digitalizacijo zdravstva in zdravstvene oskrbe, je 23 let delal kot splošni zdravnik v Aberdeenu. Je gostujoči profesor za telezdravje na univerzi Južne Danske. Leta 2011 je za svoje zasluge v zdravstvu postal član britanskega viteškega reda (OBE). V torek, 24. septembra, bo na konferenci o sodobnih pristopih in priložnostih za aktivacijo, ki poteka v okviru Delovega projekta Zdravje 2019, v Kristalni palači v Ljubljani predaval o zdravi pameti v digitalni dobi.

Kaj vse že omogočajo digitalna orodja in storitve v zdravstvu in zdravstveni oskrbi?

Digitalne tehnologije so danes del vsakdanjika. Mobilni in v zadnjem času pametni telefon, na primer, je bil najprej luksuz, ki so si ga lahko privoščili le nekateri, danes pa je nujni pripomoček, brez katerega večina, od otrok do starejših, ne more živeti. V zdravstvu uporabljamo digitalne tehnologije za izboljšanje varnosti in učinkovitejše zagotavljanje zdravstvenih storitev. Tehnologije omogočajo, da so prebivalci bolje informirani, se lažje odločajo o izbiri življenjskega sloga in dejavno sodelujejo pri upravljanju svojega zdravstvenega stanja. Hkrati omogočajo urejanje nekaterih preprostih administrativnih nalog, na primer dogovarjanje za sestanke, naročanje receptov in celo komuniciranje po e-pošti, s sporočili, v nekaterih primerih tudi prek videokonference z zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci.

Kaj to pomeni v praksi?

S pomočjo digitalnih tehnologij lahko pacienti po vsej Evropi sami upravljajo s kroničnimi boleznimi, kot so diabetes, visok krvni tlak, srčno popuščanje in kronična obstruktivna pljučna bolezen. Bolniki si lahko izmerijo krvni tlak, težo, krvni sladkor, spremljajo svojo vadbo in celo izmerijo raven kisika v krvi. To je mogoče s preprostimi napravami, s katerih se meritev naloži v aplikacijo za mobilni telefon ali pa podatke pošljejo neposredno oskrbovalcu, kar omogoča natančno spremljanje njihovega zdravstvenega stanja. V čedalje več regijah po Evropi se pacienti lahko prek videokonference posvetujejo z zdravstvenimi delavci, tako da jim ni treba hoditi na pregled v ambulanto in bolnišnico čez celo mesto ali pa se odpraviti na več kilometrov dolgo pot, če živijo na podeželju. Na Škotskem, na primer, bolnikom ni treba v bolnišnico, da bi opravili preiskavo črevesja, saj za pregled uporabljajo optična vlakna. Tako ostanejo doma in pogoltnejo majhno kapsulo, v kateri sta miniaturni videokameri, ki izvajata natančno preiskavo črevesnih oblog. To novo metodo so pacienti sprejeli z navdušenjem.

»Število držav, ki že omogočajo videoposvetovanje na daljavo in storitve spletnih receptov, pri čemer vam predpisana zdravila prinesejo na dom, narašča.«

Kje pa je trenutno tehnološki razvoj pri pomoči starejšim, da bi lahko čim dlje in čim bolj samostojno živeli v domačem okolju, kar bo v starajoči se družbi vse pomembnejše?

Omogočiti ljudem, da ostanejo varni v svojem domu, ko se postarajo, je drugo področje, ki ga razvoj digitalnih tehnologij lahko zelo spremeni. S preprostimi napravami se da meriti človekovo aktivnost, hitrost, s katero vstane s stola, njegov način gibanja po hiši ali stanovanju. Vse to se preprosto nadzira s pametnim telefonom ali kakšno drugo napravo, ki jo nosi starejši pri sebi. Senzorji, nameščeni okoli doma, zaznajo gibanje in ocenijo, kako nekdo hodi. S posebnimi monitorji merimo količino in kakovost spanja, pametne tehtnice pa ne merijo samo teže, temveč na podlagi podatkov iz teh naprav ocenijo tudi stopnjo hidratacije. Prav tako se s temi napravami občutno zmanjša tveganje za padce. Zaznajo celo, če se pri starejšem človeku razvije okužba urina. Naprave zaznajo, ko nekdo zapusti dom, in ga spremljajo, ko se giba po svoji soseski. To je še posebno pomembno pri ljudeh z demenco, saj se sproži alarm in opozori družinskega člana, če nepričakovano zapustijo svoj dom. Vse te naprave z vsakim letom postajajo cenejše, manjše in bolj preproste za uporabo.


 

Ali so tehnološke rešitve, ki ste jih našteli, v Evropi in drugje po svetu že uveljavljene v praksi?

Izvajalci zdravstvene oskrbe jih uporabljajo veliko več, kot so jih v preteklosti. Vendar je treba priznati, da je pri uveljavljanju digitalnih rešitev v posameznih državah in v celotni regiji kar nekaj izzivov. Ljudje sami kupujejo te digitalne izdelke, da ne bi bili nenehno v skrbeh, ali je njihov starejši sorodnik doma varen, ali pa to tehnologijo preprosto uporabljajo zato, da njihova družina ostane v stiku ves dan. To je eden od načinov usklajevanja oskrbe. Ker čedalje več ljudi uporablja tehnologijo kot del vsakdanjega življenja, vse bolj tudi pričakujejo, da bo zdravstveni sistem deloval na enak način.

Katere so največje ovire, da nekatere rešitve ne zaživijo?

Težava nikoli ni v tehnologiji. Vedno gre za ljudi. Zdravstveni delavci so znani po tem, da počasi sprejemajo tehnološke novosti. Tudi če bi na najboljši način znali spreminjati navade, ki so se ukoreninile v več letih, je to zelo težko. Nekateri so zaskrbljeni tudi zaradi napačnega prepričanja, da lahko tehnologija nadomesti zdravnike, medicinske sestre in negovalce. Ob ustrezni uporabi tehnologije bo še vedno treba zagotavljati neposredne zdravstvene storitve in nego, pri tem pa bodo zdravstvenim delavcem prihranjena nekatera nezahtevna dela, ki niso del formalnega zdravstvenega sistema, saj tehnološke rešitve omogočajo, da ljudje sami obvladujejo nekatere težave, povezanimi z zdravjem in nego. Ko smo na Škotskem prebivalce vprašali, kaj si želijo od tehnologije, so odgovorili, da bi z njeno pomočjo radi več naredili zase, pa tudi skrbeli za druge, vendar tako, da bodo imeli na voljo strokovno podporo, da bodo vedeli, da delajo pravilno. S pomočjo mobilne naprave ali domačega računalnika si želijo dostopati do svetovanja in zdravil. Nobena od teh rešitev ni zelo zapletena, prav tako niso drage. Potrebna pa bosta politična volja in močno vodstvo, da se bo to zgodilo.

Kako bi ocenili ozaveščenost o tem, kakšne bodo zdravstvene storitve in oskrba na domu videti v prihodnosti?

Po vsej Evropi le počasi spoznavamo, da se sistemi zdravstva in nege spreminjajo. Sprememb, o katerih govorim, ne spodbujajo vlade ali načrtovalci zdravstvenih storitev. So posledica drugačnega načina, kako kot posamezniki uporabljamo tehnologijo, pa tudi prodiranja globalne potrošniške tehnologije in logističnega poslovanja v zdravstvo. Vsa znana tehnološka podjetja, ki se ukvarjajo z izdelki za gospodinjstvo, razvijajo izdelke za zdravje in nego, od tistih za spremljanje zdravega življenjskega sloga, izdelkov za fitnes, do mobilnih rešitev za spremljanje na domu. Število držav, ki že omogočajo videoposvetovanje na daljavo in storitve spletnih receptov, pri čemer vam predpisana zdravila prinesejo na dom, narašča. V prihodnjih letih bodo takšne pobude verjetno še pogostejše.

Katere so največje prednosti, ki jih prinašajo inovacije na področju zdravstvenih storitev in oskrbe bolnikom, zdravnikom, starejši populaciji in drugim?

V zdravstveni negi in oskrbi bi morali biti trajnostno in dolgoročno naravnani. Naraščanje starejše populacije, pri čemer bodo iz leta v leto naraščali tudi stroški zdravstvenih storitev, govori o tem, da moramo sprejeti inovacije in tehnologijo ter tako zagotoviti varne, učinkovite in trajnostne zdravstvene storitve zase in za svojo družino. Pacienti si želijo zase narediti več in ostati v domačem okolju, če je le mogoče. Zdravniki in drugi delavci v zdravstvu so čedalje manj zadovoljni s svojim delom zaradi nenehnega pomanjkanja časa. Če vse te ugotovitve združimo, ugotovimo, da moramo sprejeti nekaj pogumnih odločitev na področju teh storitev, ki se bodo morale spremeniti. Po premisleku postane jasno, da lahko preobrazba teh storitev vse navedeno izboljša.

Katere države so najbolj napredne pri digitalizaciji zdravstvene nege in oskrbe? Kam bi uvrstili Škotsko in kam Slovenijo?

Škotska in Slovenija sta po velikosti idealni za priložnosti, ki jih na tem področju prinašajo tehnološke rešitve, in lahko z njihovim učinkovitim uveljavljanjem veliko pridobita. Škotska vlada je investirala v razvoj nacionalnega inovacijskega centra, namenjenega izključno digitalizaciji zdravstvenih storitev in oskrbe, saj ga vidi kot ključnega, ki lahko pomaga reševati družbene izzive v zdravstvu. Hkrati pa to ustvarja gospodarske koristi za državo. Tudi Finska in druge skandinavske države vlagajo v digitalna orodja in storitve, enako več drugih evropskih regij, ki so dovolj obveščene. Izziv, s katerim se vsi spoprijemamo, je premik od uporabe pri najboljših do vsesplošnega širokega sprejemanja teh rešitev.

Na konferenci v Ljubljani 24. septembra boste govorili tudi o pristopu za prihodnost zdravstvene nege in oskrbe, poimenovanem Oskrba 4.0 (Care 4.0). Ali ga lahko na kratko predstavite?

Spodbujamo razvoj koncepta Oskrbe 4.0, ki prebivalca postavlja v središče vsega, kar počnemo. Zasnovan je po vzoru tako imenovane Industrije 4.0 (pogosto jo imenujejo tudi četrta industrijska revolucija, op. p.), ki uporablja digitalne tehnologije za optimizacijo vseh vidikov v podjetju: proizvodnega, distribucijskega in prodajnega. Pri tem uporablja podatke za izboljšanje izkušnje porabnikov s pomočjo njihovih povratnih informacij, kar omogoča izboljšanje izdelka in boljšo prilagoditev storitve. Vse to je mogoče prenesti v okolje zdravstvenih storitev in nege. Pacientu ali uporabniku oskrbe omogoči, da dobi njegovim potrebam prilagojeno nego v domačem okolju ali v svoji skupnosti, takrat, ko jo potrebuje, pri tem pa ni treba žrtvovati varnosti in učinkovitosti. Morda se vse skupaj sliši predobro, da bi bilo res, toda če pogledate najboljše prakse z drugih področij gospodarstva in jih prilagodite tako, da so združljive z izvajanjem zdravstvene nege in oskrbe, je to gotovo prava smer.

Ste vodja nacionalnega inovacijskega središča, ki ste ga prej omenili. Kako v skrbi za inovacije v zdravstveni negi in oskrbi na Škotskem sodelujejo javni sektor, akademski krogi in podjetja?

Imamo dogovorjeno vrsto meritev, o katerih redno poročamo našim financerjem. Če poenostavim, prizadevamo si za razvoj, uvajanje in sprejemanje novih modelov storitev, ki temeljijo na uporabi tehnologije. Tako se lotevamo resničnih problemov, ki se danes pojavljajo, kar je pomembno merilo učinka našega dela.

S katerimi največjimi nacionalnimi izzivi v zdravstvu in zdravstveni oskrbi se srečujete na Škotskem?

To so staranje prebivalstva, ki bo dolgoročno vse starejše, večje povpraševanje po storitvah, neenakosti na področju zdravja, ki jih prinašata revščina in socialna izolacija, ter naraščajoči stroški storitev.

Kaj pa svetujete in predlagate drugim državam pri vpeljevanju tehnoloških rešitev na področju zdravstva, nege in oskrbe?

Pri tem je potrebno vodstvo od zgoraj navzdol, z željo in pripravljenostjo za spremembe od spodaj navzgor. To se ne zgodi po naključju, potrebni so vizionarji, da izzovejo posameznike k spremembi sistema. Potrebna sta pripravljenost za pričakovana tveganja in spoznanje, da spremembe, ki vodijo v transformacijo, trajajo dlje, kot je doba enega poslanskega mandata.