Teš sosežigu naproti, okoljevarstveniki proti

Šoštanj – Termoelektrarna Šoštanj (Teš) je danes na Arso vložila presojo vplivov na okolje, s čimer so uradno začeli postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za sosežig. Gorivo iz nenevarnih odpadkov bi lignitu lahko začeli poskusno dodajati konec prihodnjega leta, redno pa na začetku leta 2022. Okoljevarstveniki Šaleškega eko gibanja so odločno proti, opozarjajo, da se nekateri vplivi na zdravje lahko pokažejo šele po več letih.

Z lignitom naj bi na leto sežgali do 160.000 ton goriva iz nenevarnih odpadkov oziroma do šest odstotkov masnega deleža. Šest dni v tednu bi v Teš pripeljali 25 zaprtih tovornjakov z gorivom iz odpadkov na dan, ki bi jih redno vzorčili in preverjali. Sosežig bi izvajali le v bloku 6, ki ima, kot poudarjajo v Tešu, najsodobnejše čistilne naprave in filtre.

Zaradi spodbudnih rezultatov glede vpliva sosežiga na okolje projekt nadaljujejo, je dejal generalni direktor Teša in poslovni direktor HSE Viktor Vračar. »Ugotovitve poročila o vplivih na okolje kažejo, da se okoljska slika nikakor ne bo poslabšala, ampak da se izpusti najpomembnejšega toplogrednega plina, ogljikovega dioksida, zmanjšujejo, prav tako tudi pojav vseh drugih onesnaževal, ki bi nastali s sosežigom, ni bistven.«


 

Zdravje

V Šaleškem eko gibanju dvomijo o verodostojnosti rezultatov, je dejala Urša Menih Dokl. »Naročnik in izvajalec je isti in naročnik je izvajalca lahko usmerjal pri pripravi teh rezultatov.« V gibanju jih najbolj skrbi vpliv na zdravje ljudi. Vračar je dejal, da so upoštevali vse koncentracije onesnaževal, za katera so do zdaj zdravstvene in druge stroke ugotavljale, da so pri sosežigu lahko problematične: »Če se kakšna dodatna snov ali onesnaževalo pokaže kot tako, bomo z vso resnostjo in odgovornostjo poskušali analizirati, kako take izpuste preprečiti.«

Menih Doklova je opozorila, da dolgoročnih vplivov na zdravje ne more pokazati nobena študija: »Lahko se pokažejo šele čez deset, petnajst let. Za 26. marec smo na to temo načrtovali srečanje z zdravniki, pa nam je to žal preprečila epidemija. V tem času, ko smo mi morali mirovati, so v Tešu in HSE pospešeno delali in rezultat so te študije.« Dodaja, da bodo uporabili vsa formalnopravno sredstva, da projekt ustavijo.


 

Cene

V Tešu so že na začetku projekta dejali, da ga ne bodo izpeljali, če bo lokalna skupnost proti. Direktor Teša Mitja Tašler je prepričan, da se to ne bo zgodilo: »Vmesna poročila smo lokalnim skupnostim sproti predstavljali, izbrali smo najboljšo tehnologijo. Nadaljujemo dialog in verjamem, da nam bo z vsemi rezultati in predvsem strokovnimi podlagami uspelo dokazati in prepričati lokalno skupnost, da je projekt smotrn, predvsem pa zelo pomemben za nadaljnji razvoj naše regije.«

Ocenjujejo, da bo investicija stala od šest do deset milijonov evrov, natančne ocene še ne morejo podati, ker je veliko odvisno od cene opreme na javnih razpisih, popolna neznanka je cena goriva iz odpadkov. Vračar je poudaril, da je v projektu pomembno zmanjševanje toplogrednih plinov in prestrukturiranje premogovnih regij. »Kot državno energetsko podjetje ne moremo in ne bi bilo pravilno, da sledimo izključno ekonomskim ciljem in merilom, ampak moramo upoštevati širše interese in vidike.«