Slovenija in Italija za skupno varovanje zunanje schengenske meje s Hrvaško

»Ne samo da se zavzemava za krepitev naših medsebojnih prijateljskih odnosov, oba sva po duši tudi Evropejca in se zavzemava za krepitev vezi znotraj Evropske unije in vseh njenih temeljnih pravil,« je uvodoma dejala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je danes gostila italijanskega kolega Antonia Tajanija. Šlo je za prvo srečanje na najvišji državni ravni med vladama Roberta Goloba in Giorgie Meloni. Tajani se je v nadaljevanju srečal še s slovenskim predsednikom vlade, pozneje pa se bo še s predsednico države Natašo Pirc Musar.

Fajonova je nadaljevala, da sta se z gostom pogovarjala tudi o gospodarskem sodelovanju, tako na področju turizma kot prometnih povezav, tudi povečanja letalskih povezav med Ljubljano in Rimom. Seznanila ga je s problematiko slovenske manjšine v Italiji, predvsem v zvezi z vprašanjem slovenskega predstavnika v italijanskem parlamentu, nemotenim zagotavljanjem slovenskega jezika v šolah in slovenskega programa v okviru mreže RAI.

Sodelovanje v širši regiji

S Tajanijem sta se po njenih besedah zavezala tudi za krepitev sodelovanja pri krepitvi varnosti v luči ukrajinske vojne, prehrambne in energetske krize tudi na širšem območju severnega Jadrana, Sredozemlja in Zahodnega Balkana. Omenila je tudi pomen Evropske prestolnice kulture 2025, ki je čezmejno povezala Novo Gorico in Gorico. 

Obenem je napovedala srečanje treh zunanjih ministrov Slovenije, Italije in tudi Hrvaške, ki bo še pred poletjem in bo namenjeno predvsem premagovanju problematike nedovoljenega priseljevanja, kar pesti predvsem Italijo. Omenila je sicer, da slovenska in italijanska policija uspešno sodelujeta pri skupnem varovanju meje. »Ministru smo zagotovili, da bomo naredili vse, da bomo pomagali pri spopadanju z nezakonitim priseljevanjem zlasti na zunanji schengenski meji, kjer bi sodelovali s Hrvaško,« je poudarila. Zavezala pa sva se tudi, da pomagava državam Zahodnega Balkana na čim hitrejši poti v Evropsko unijo,

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je prav tako potrdil prijateljsko sodelovanje obeh držav in napovedal prihod italijanskega kulturnega ministra Gennara Sangiuliana v Gorico in Novo Gorico v ponedeljek, kjer se bo seznanil s projektom Evropske prestolnice kulture.

Na dnevnem redu obiska Antonia Tajanija (levo) v Ljubljani sta tudi Zahodni Balkan in energetska kriza. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»S Tanjo Fajon sva se strinjala, da je pri vprašanju ilegalnih migracij potrebno sodelovanje držav na ravni Evropske unije,« je opozoril Tajani in dodal, da bodo policijsko sodelovanje še okrepili. O tem se bodo pogovarjali na srečanju zunanjih ministrov, tudi hrvaškega, v prihodnjih mesecih v Rimu. Pri tem je dodal, da bo k zmanjšanju ilegalnih migracij pripomoglo tudi s stabilizacijo razmer na Zahodnem Balkanu, zato je pomembna njihova čimprejšnja evropska integracija.

Tajani je povedal, da sta se s Fajonovo pogovarjala tudi o gospodarskem sodelovanju, pri čemer je v načrtu tudi organizacija poslovnega srečanja, ki bi to sodelovanje še povečalo, tudi na ravni naložb. Napovedal je tudi posluh do vprašanj, ki pestijo slovensko manjšino, enako kot je poslušal predstavnike italijanske manjšine v Slovenije, saj so po njegovem manjšine veliko bogastvo. Kljub temu pa je izrazil mnenje, da bi zagotovitev predstavnika slovenske narodne skupnosti zahtevala ustavne spremembe, poleg tega je v Italiji tudi veliko manjšin, zato bi bilo to zelo zapleteno. Dodal pa je, da imajo Slovenci v Italiji kljub temu zastopnico v italijanskem parlamentu.

Glede sodelovanja na energetskem področju je Tajani omenil sodelovanje pri projektu severnojadranske vodikove doline za proizvodnjo vodika in dejal, da si Italija prizadeva postati nekakšen hub za dobavo plina z Bližnjega vzhoda in Alžirije ter transport v evropske države.

Skrbi povečevanje ilegalnih prehodov

Slovenski policisti so januarja in februarja letos, po vstopu Hrvaške v schengensko območje, obravnavali štirikrat več prehodov državne meje kot v istem obdobju lani (letos je bilo obravnavanih 5162 prehodov, lani ob tem času pa 1295). Največ je bilo državljanov Afganistana, ki predstavljajo dobro petino vseh, sledijo pa Maročani, Rusi in Kubanci. Skoraj 60 odstotkov vseh prebežnikov trenutno odkrijejo na območju novomeške policijske uprave.

Med prednostnimi temami Tajanijevega obiska, ki ga gosti slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, so migracije in vse bolj obremenjena tako imenovana Balkanska pot. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Italija je sicer ena najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije in blagovna menjava med državama se povečuje. Tanja Fajon se je pred srečanjem s Tajanijem sestala tudi s predstavniki slovenske skupnosti v Italiji. Ti so jo prosili, naj v okviru srečanja z italijanskim kolegom izpostavi predvsem vprašanja, povezana s pomanjkljivim uresničevanjem zaščitnega zakona in s tem povezanim vprašanjem slovenskega predstavništva v italijanskem parlamentu pa tudi v deželnem svetu, ter avtonomije šolstva, ki je že dlje časa talec zbirokratiziranega Rima.