Ta konec tedna bomo spali eno uro dlje

Pred dvema letoma smo že pisali naslove, da bomo že kmalu zadnjič premikali ure, saj je anketa med Evropejci pokazala, da je navada bolj ali manj nadležna, nasprotniki še dodajajo, da so prvotni razlogi za premikanje ure, da bi prihranili energijo v modernem času izgubili pomen in da je premik ure naporen predvsem za naš organizem, saj smo v dneh okoli premika ure nekoliko manj pozorni in razdražljivi.

Bruseljski mlini so se zavrteli, nato pa so se ustavili, kot da je zmanjkalo politične volje. Violeta Bulc, ki je bila v času priprave tega predloga pristojna evropska komisarka, je včeraj tvitnila, da je »komisija pripravila predlog, ki bi ukinil menjavo časa že leta 2019, EU parlament je predlog potrdil in obdobje podaljšal še za dve leti. Vsi zdaj čakamo na Svet, ki še vedno ni oblikoval svojega mnenja«.

Glede na trenutno situacijo v Evropi, ki jo je zajel močan drugi val pandemije, ne gre pričakovati, da bi se v Bruslju po hitrem postopku ukvarjali s tem, tako bomo ta konec tedna (iz sobote, 24. oktobra na nedeljo, 25. oktobra) znova premaknili uro nazaj in se razveselili dodatne ure spanja. Spomladi pa si jo bomo nato znova odškrnili.

Ena izmed večjih zagat debate o času v Evropi je bila takrat, kateri čas bo obveljal – poletni ali zimski, saj izbira ni v pristojnosti EU, ampak posameznih držav članic. Mnenja so bila deljena, nekateri so podpirali poletni čas, saj so tako večeri daljši, drugi zimski, ker je naravni časi. A države bodo morale delovati usklajeno, saj si nihče v Evropi ne želi, da bi menjali časovni pas iz ene države v drugo.


Prvi so kazalce na urah prestavili Nemci in Avstrijci, in to že leta 1916. Dve leti pozneje so sledili v ZDA. V Sloveniji smo prvič uvedli poletni čas leta 1983. Ta čas je Evropska unija poenotila leta 1996.