Svetniki dali zeleno luč za višjo socialno pomoč

Ljubljana – Državni svet ni izglasoval odložilnega veta na novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki za sedem mesecev zvišuje denarne socialne pomoči in varstvene dodatke. Upravičenci bodo višje zneske prvič prejeli 1. junija.

Po burni razpravi so državni svetniki z 12 glasovi za in 15 proti zavrnili predlog odložilnega veta, s katerim bi novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih vrnili v odločanje državnemu zboru. Ker ta ne deluje več in ker realno ni pričakovati, da bi zagovorniki zakona zbrali 46 glasov poslancev v njegovo podporo, bi socialna podpora za samsko osebo ostala na sedanji ravni 298 evrov.

Kar je bil eden od razlogov, da so tudi nekateri od tistih, ki menijo, da je zakon slab – ker parcialno rešuje probleme, ker ne predvideva finančnih virov, iz katerih bodo zagotovili ta denar, in ker za višje zneske predvideva za le sedem mesecev – glasovali proti odložilnemu vetu. Predlagatelji so sicer želeli tajno glasovanje, a je večina navzočih svetnikov zagovarjala javno izrekanje.

Kruh ali asfalt?

Igor Velov, prvi podpisani pod zahtevo za včerajšnjo sejo, ne nasprotuje zvišanju socialnih prejemkov, nasprotuje pa načinu, na katerega bi se za to zagotovila sredstva. Dejal je, da je namreč načrtovano, da bi večino sredstev oziroma 35 milijonov evrov, zagotovili s postavke, načrtovane za obnavljanje cest, torej iz denarja za prometno varnost.

Saša Jazbec, državna sekretarka na ministrstvu za finance, njemu in drugim svetnikom ni mogla natančno odgovoriti, iz katerega dela integralnega proračuna bodo vzeli 50 milijonov evrov, je pa povedala, da na ministrstvu niso naklonjeni noveli, ki pomeni takšen poseg v javne finance in oddaljitev od poti stabilnosti javnih financ. Po njenih besedah izglasovani zakon tudi izničuje razliko med tistimi, ki delajo, in tistimi, ki ne.

Branimir Štrukelj, predstavnik sindikatov in član Levice, ki je amandma predlagala, je svoje nasprotovanje vetu ponazoril z besedami, da gre za tekmovanje med ljudmi, ki nimajo kaj dati v lonec, in asfaltom. Predstavnica univerz dr. Branka Kalenić Ramšak pa je spomnila na moralno dimenzijo, humanistične vrednote in sočutje do sočloveka.

Pozivi k javnemu linču

Je pa več tistih, ki so podprli sam sklic včerajšnje seje, za govornico povedalo, da so po elektronski pošti prejeli številna sporočila, tudi s slabšalnimi oznakami, zmerljivkami in grožnjami. Po besedah predstavnika delodajalcev Igorja Antauerja so bili, po družabnih omrežjih in televiziji, z imeni in fotografijami, ki so jih objavljali tudi politiki, predmet poziva k javnemu linču.

»Državnemu svetu je bil predan vroč kostanj. Državni zbor je imel v štirih letih dovolj časa, da bi vzpostavil sistemske rešitve za zmanjšanje revščine in izboljšanje okolja za podjetništvo. Danes pa je državni svet v javnosti izpostavljen kot tisti, ki odreka hrano revežem. Za to je odgovoren državni zbor, ki nima volje in poguma, da bi še enkrat odločal,« je strnil Alojz Kovšca, predsednik državnega sveta, ki se mu elektronska pošta, kjer svetnike obkladajo s kapitalističnimi svinjami ali jim grozijo s »saj veste, kako končajo kolaboracionisti«, nikakor ne zdijo izraz demokracije. Tisti, ki bi morali prevzeti odgovornost, so si umili roke, odločitev pa bo v vsakem primeru slaba, meni Kovšca.

Po tem zakonu bo od 1. junija do 31. decembra letos socialna pomoč za samske 385 evrov, skladno se bodo zvišale tudi za vse druge, varstveni dodatek pa bo znašal 566 evrov. Če prihodnja vlada ne bo odločila drugače, bo od 1. januarja 2019 pomoč za samske 331 evrov (kolikor je predlagalo pristojno ministrstvo), za vse druge pa bo tolikšna, kot je zdaj.