Svetlani Makarovič nakazali dobrih osem tisočakov

Pesnici in pisateljici Svetlani Makarovič je bila denarna nagrada, ki jo je prejela leta 2000 kot del Prešernove nagrade za življenjsko delo in jo je umetnica zavrnila, nakazana 16. junija, in sicer v višini 8346 evrov. Znesek, ki ji je bil nakazan, je preračunan iz takratnih tolarjev v evre, obresti niso prištete, so pojasnili na ministrstvu za kulturo. O podrobnostih izročitve plakete Svetlani Makarovič se bodo sodelavci ministrstva za kulturo z umetnico še dogovorili.

Na ministrstvu upoštevajo sklep Upravnega odbora (UO) Prešernovega sklada z dne 29. decembra 1999, po katerem je Svetlana Makarovič prejemnica Prešernove nagrade za leto 2000. Navedeni sklep UO Prešernovega sklada, ki še vedno velja, saj ni bil nikoli spremenjen oziroma odpravljen ali razveljavljen, predstavlja ob spremenjeni volji Svetlane Makarovič pravno podlago za izročitev Prešernove nagrade za leto 2000.

Zaradi navedenega je ministrstvo za kulturo na podlagi 21. člena zakona o Prešernovi nagradi, ki določa, da sredstva za dodeljevanje nagrad in delo UO zagotavlja Republika Slovenija ter da strokovna in administrativna dela za UO opravlja ministrstvo, pristojno za kulturo, Svetlani Makarovič izplačalo denarno nagrado v višini, ki je bila določena v zgoraj navedenem sklepu UO Prešernovega sklada, so pojasnili na ministrstvu.

Svetlana Makarovič je pred podelitvijo letošnjih Prešernovih nagrad izrazila pričakovanje, da ji bo nagrada za življenjsko delo vrnjena. Željo je izrazila po tem, ko so se v javnosti razširile govorice o domnevnih zlorabah patra Marka Rupnika in vprašanju upravičenosti njegove Prešernove nagrade za življenjsko delo, zaradi katere je Svetlana Makarovič leta 2000 Prešernovo nagrado zavrnila.

Podlage, da bi Rupniku nagrado odvzeli, ni 

Na vprašanje, ali je pater Rupnik doslej navezal stik z ministrstvom za kulturo oz. ali obstaja pravna podlaga, da bi mu nagrado odvzeli, na ministrstvu za kulturo odgovarjajo, da pater Rupnik z vodstvom ministrstva ni navezal stika ter da pravna podlaga, da bi mu bila odvzeta Prešernova nagrada, ne obstaja.

»Z možnostjo uzakonitve odvzema (nagrade) se lahko odprejo možnosti manipulacij za nazaj. Nič ne more spremeniti zgodovine in dejstev tako glede podelitve nagrade kot aktualnega dogajanja,« je o idejah, da bi odvzeli nagrado patru Marku Rupniku dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. FOTO: Jure Eržen

Ministrica za kulturo Asta Vrečko ob tem meni: »Prešernove nagrade so najvišja priznanja na področju kulture in umetnosti v Sloveniji. Z možnostjo uzakonitve odvzema se lahko odprejo možnosti manipulacij za nazaj. Nič ne more spremeniti zgodovine in dejstev tako glede podelitve nagrade kot aktualnega dogajanja. Spremembe zakonodaje morajo vedno biti, sploh pri tako občutljivih primerih, del širšega diskurza strokovne javnosti. Obenem pa nagrade, ki jih podeljuje Prešernov sklad, odražajo strokovnost komisij in duh časa, v katerem so bile podeljene. In ravno strokovnost komisij je tista, ki lahko zagotovi, da do tovrstnih odmikov od ustaljenih postopkov ne bi več prihajalo.«

Ob tem dodaja, da je bila Prešernova nagrada patru Rupniku »podeljena po neustaljenem načinu, po katerem UO Prešernovega sklada deluje«, saj patra Rupnika ni bilo med kandidati za Prešernovo nagrado, ki so jih predlagale strokovne komisije, temveč ga je med nominirance mimo strokovnih komisij uvrstil kar UO sam. Pri tem tudi ni šlo za podelitev za življenjsko delo, čemur je Prešernova nagrada namenjena, ampak za podelitev za eno samo delo, ki pa poleg vsega tudi ni dostopno širši javnosti.

»Trenutni zakon o Prešernovi nagradi iz leta 2017 ne predvideva postopka za odvzem Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Čeprav formalno odvzem nagrade ni možen, pa na ministrstvu za kulturo menimo, da bi bilo v tem primeru spodobno, da prejemnik nagrado vrne sam,« so v sporočilu za javnost še navedli ministričine besede.