Supervolilno leto – metla za politične stranke

Ljubljana – Supervolilno leto, v katerem smo imeli državnozborske in lokalne volitve, nato pa še evropske, ni zarezalo samo v proračune strank, ampak je prevetrilo tudi politični register strank. Če ministrstvo za notranje zadeve ugotovi, da stranka dvakrat zapored ni sodelovala na nobenih od navedenih volitev, jo namreč izbriše iz registra.

Notranje ministrstvo je po uradni dolžnosti tako izbrisalo peterico strank – Novo demokracijo Slovenije, Stranko ekoloških gibanj, Stranko demokratske akacije Slovenije in Listo za čisto pitno vodo –, ki so bile sicer že leta neaktivne. Njihova letna poročila kažejo, da so le čakale na letošnji izbris. Dolgov za seboj niso pustile, kar pa niti ni nujno res. »Pri uvedbi postopka za izbris stranke po uradni dolžnosti ministrstvo ugotavlja le, ali stranka sodeluje na volitvah v državni zbor, v organe lokalnih skupnosti in v evropski parlament, ne pa tudi njihovih dolgov,« odgovarjajo na notranjem ministrstvu, kjer vodijo register političnih strank.

Izbris se lahko izvede tudi na zahtevo stranke, a bo v tem primeru notranje ministrstvo preverilo, ali so urejena vsa premoženjskopravna razmerja, kar v nekaterih primerih izbris zamakne. Čeprav smo mediji na primer leta 2015 poročali, da stranka Zares po sprejetju sklepa o samorazpustitvi ne obstaja več, vsaj uradno še vedno obstaja. Zaradi dolga, ki je konec leta 2014 znašal okoli 75.000 evrov, Zaresa niso mogli izbrisati v predvidenih tridesetih dneh. »Zadevo je treba pospraviti, nobenih računov ne mislim zapustiti,« vseskozi poudarja zakoniti zastopnik Uroš Gruden. Stranka se je v tem času financirala iz proračuna lokalnih skupnosti, saj so na prejšnjih lokalnih volitvah še sodelovali, in donacij od dela dohodnine.

Rast pred lokalnimi volitvami

V Sloveniji trenutno obstaja 94 političnih strank, še septembra 2000 jih je bilo le 35. Število je skokovito naraslo v letih 2006, 2010 in 2014. Torej v letih, ko so potekale lokalne volitve, na katerih kandidati za župane in svetnike čedalje raje nastopajo kot »nestrankarski«. Točnega podatka, koliko članov imajo politične stranke, ni, a več raziskav je namerilo, da naj bi bilo vanje vključenih – vsaj 200 članov mora biti za ustanovitev – le nekaj odstotkov prebivalstva. SDS, ki se rada pohvali z največjim članstvom, navaja, da jih imajo 30.000.

Iskanje soglasja za več denarja

S prihodki članarin in denarnih prispevkov fizičnih oseb največje in najaktivnejše politične stranke pridobijo le do slabe petine prihodkov, pri tem prednjačijo NSi, SDS in SD. Daleč največja vira financiranja pomembnejših strank pri nas sta proračuna države in občin. In ker postaja financiranje osrednja skrb političnih strank v zadnjem obdobju, bo možnost zvišanja sredstev za ta namen tudi ena ključnih tem pri spremembah novega zakona o političnih strankah. Generalni sekretarji parlamentarnih strank so možnost, da bi se financiranje strank iz državnega proračuna povečalo za 40 odstotkov, iz občinskih pa za 30 odstotkov, imeli na mizi že ob koncu vlade Mira Cerarja, a je na koncu nobena od strank ni vložila v parlamentarno proceduro.

Pri premlevanju zvišanja financiranja, popravkih volilne zakonodaje, da bi ta postala bolj življenjska, in pisanju zakona o političnih fundacijah generalni sekretarji strank vztrajajo tudi v novem mandatu, saj je med strankami zaznati željo po spremembah. Za mizo naj bi znova sedli v drugi polovici septembra in poskušali dokončno uskladiti spremembe, saj želijo pri pričakovanem kritičnem odzivu javnosti nastopiti enotno.