Sultan kriv za Slivno, Kimovec pa za Geoss

Tam, kjer se odpre pogled na kamniško-savinjske vršace, posavske hribe in dolenjske griče in kjer v vseh letnih časih presneto piha, je skupina zanesenjakov s pomočjo geodetov pred natanko 37 leti v Spodnji Slivni določila točko, ki velja za geometrično središče Slovenije, Geoss. Jutri bodo na tradicionalni prireditvi počastili obletnico projekta in delovanja istoimenskega društva.

Le dobrih štirideset kilometrov vzhodno od Ljubljane, na pobočju nad strugo Save, stoji ob gozdnem obronku v Spodnji Slivni ta mogočni granitni steber, ki bo 4. julija praznoval rojstni dan, saj je bil tega dne leta 1982 uradno predan namenu. Danes verjetno ni Slovenca, ki ne bi vsaj slišal za ta košček slovenske zemlje, ki ga zadnja leta obiskuje vse več ljudi z vseh koncev države in tudi iz tujine. Tu velja geslo, da mora vsak Slovenec vsaj enkrat na Triglav in večkrat obiskati središče Slovenije.

Težišče, ne središče

Resnici na ljubo je Geoss težišče ploskve naše države, kajti nepravilnemu liku, kakršen je obris meje, del tudi v obliki kokošje glave na skrajnem severovzhodu domovine, središča ni mogoče določiti. Zaradi lažjega razumevanja – in tudi lepše se sliši – so to težišče preprosto poimenovali Geoss. Zdaj že vrsto let simbolizira zakoreninjenost Slovencev na tem območju, njihovo klenost, trdoživost in odpornost, saj se kljub stoletnim pritiskom niso pustili potujčiti. Žal že pokojni ustanovni član projekta Vače 81 Peter Svetik, ki se je rad vračal v rodni Kostel, živel je v Ljubljani, srce pa mu je bílo za ta košček zemlje v Spodnji Slivni, je rad povedal, da je tu našel svoj mir, med prijaznimi ljudmi in ponosen, da je ustvarjal del te zgodbe.



In kako je Slivna dobila ime? Legenda pravi, da so Turki nekoč vpadli na območje sedanjega Geossa in ugrabili fantka in deklico. Medtem ko so dečka izučili za vrtnarja, je morala deklica prebivati v sultanovem haremu. Čeprav se med seboj nista poznala, jima je po dolgih letih uspelo na isti dan zbežati in vrnila sta se domov. Poročila sta se in zasadila slivo, ki jo je deček prinesel iz sultanovega sadovnjaka. Drevo se je razraslo, njegovo seme pa je veter raznesel po bližnji okolici. Po sladkem sadežu je Slivna še danes znana daleč naokoli.

Projekt ga je spravil ob spanec

Kako se je z Geossom vse skupaj začelo, nam je povedal domačin Jože Kimovec. Že ko je obiskoval šolo na Vačah, pravi, so učitelji govorili, da so ti kraji središče Slovenije. Vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja ni bilo nikogar, ki bi dal pobudo, da se ugotovi, ali so govorice resnične, dokler ni zadeve vzel v roke takratni predsednik skupščine litijske občine Jože Dernovšek. Za pomoč je zaprosil geodeta Svetika, ta pa je k delu pritegnil še sodelavca Marjana Jenka.

»In ta možakar je izračunal, da je središče na meji med mojo in sosedovo parcelo. Skoraj me je pobralo, ko je Dernovšek rekel, da bom jaz predsednik projekta Vače 81. Branil sem se, saj nisem vedel, kaj bom sploh počel, on pa je rekel, da mi bodo pomagali. In res so mi. Anka Kolenc in Peter Svetik sta skrbela za pisarniško delo, jaz pa za delo na terenu,« se spominja Kimovec, lastnik več desetletij znane gostilne z istim imenom. Pred enajstimi leti sta jo z ženo oddala v najem zakoncema Balent in zdaj gostilna z novim imenom Vrabec slovi po sezonskih jedeh in solatah z domačega vrta in po buteljčnem vinu.



Kimovec se spominja, da je na uradno odprtje 4. julija pred 36 leti, ki se ga je udeležilo skoraj tisoč ljudi, prišel tudi takratni republiški funkcionar Mitja Ribičič. Pred tem pa je štirinajst dni bolj slabo spal, saj je bilo treba skladno z načrtom arhitekta Marjana Božiča poravnati in urediti zemljišče, kar mu je uspelo z najemom buldožerja iz kamnoloma v Zapodju in s pridnimi rokami domačinov, ki so po cele dneve udarniško delali.

Zaradi napake skoraj ob Geoss

Pred tem je geodet Jenko, ki nič kaj rad ne sliši, da je oče Geossa, natančno izračunal težiščno točko. S pomočjo zemljevida, grafike in matematike je pridobil množico podatkov, nato pa z matematično formulo določil koordinate težišča. Na vprašanje, ali je pri izračunu upošteval tudi Piranski zaliv, je Jenko odgovoril, da morja ni upošteval, ampak le kopno. Omeniti velja še zaplet, ki se je zgodil sredi osemdesetih let. V takratni domžalski občini so zagnali vik in krik, češ da je geometrično središče v bližini Moravč, ki so bile takrat del domžalske občine. Jenko je pojasnil, da so pri prepisovanju koordinat zamenjali dve števili, kar se je v naravi poznalo za celih 18 kilometrov. »Brez skrbi, težišče je v Spodnji Slivni in točno tam, kjer sem ga izračunal,« je zatrdil Jenko.

Po ureditvi pomnika se je območje spreminjalo in dopolnjevalo. Postavili so kamniti grb nekdanje SRS, zraven grb RS, ploščo z napisom Živimo in gospodarimo na svoji zemlji in spomenik rodoljubu osamosvojitvene vojne. V spomin na 600. obletnico ustoličenja zadnjega koroškega vojvode Ernesta Železnega na Gosposvetskem polju so jim leta 2014 dodali tudi umetniško repliko knežjega kamna, delo akademskega kiparja Zlatka Rudolfa.
Država je pred petnajstimi leti sprejela tudi zakon o Geossu, edini v Evropski uniji, ki pravno ureja središče oziroma težišče države. Društvu Geoss je leta 2005 podelila koncesijo za upravljanje tega območja. V njegovi organizaciji se pri pomniku vrstijo prireditve vse leto, denimo kulturni praznik, praznik slovenske zastave in dan zveze vojnih veteranov za Slovenijo. Prav jutri ob 16. uri bo tam tradicionalna prireditev Dan Geossa, na kateri bodo počastili 37. obletnico delovanja društva in začetek projekta Geoss.