Študij za globalno uspešne

Ljubljana – Ni pogosto, da mladim izobražencem ne pade na pamet niti ena pomanjkljivost njihovega študijskega programa. »Težko je naenkrat ponotranjiti toliko znanja,« po razmisleku reče Živa Benčina, ena nedavnih magistrov podiplomskega programa ljubljanske ekonomske fakultete (EF) Poslovodenje in organizacija (IMB). Na lestvico stotih najboljših na svetu jih je prvič uvrstil časnik Financial Times.

Britanski poslovni časopis Financial Times zadnjih dvajset let izbira najboljše svetovne študijske programe z različnih področij ekonomije. Za katerih sto se odloči med akreditiranimi podiplomskimi programi poslovodenja, je odvisno od 17 kriterijev, med drugim od stika s podjetji, višine povprečne plače po koncu študija, internacionalizacije in referenc profesorjev. Med 27 državami na svetu je letos na njej prvič Slovenija – z izrednim magistrskim programom Poslovodenje in organizacija (IMB) Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.



»To priznanje nas postavlja na zemljevid izbranih svetovnih institucij,« je zadovoljen profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Janez Prašnikar, pod čigar vodstvom se je program s 25-letno tradicijo razvijal. Od takrat je magistriralo 774 slovenskih in tujih študentov z različnih področij, kar je okoli tretjina tistih, ki so se na program vpisali, vendar na podlagi več kriterijev, kot sta motivacijsko pismo in razgovor, niso bili izbrani.

Prašnikar je še zlasti ponosen, da je program glede na višino šolnine na lestvici prepoznan kot drugi najboljši. Slovenski študenti in ostali iz držav EU za dvoletni študijski program plačajo 2900 evrov, študenti ostalih držav pa 8000 evrov. To je po njegovem malo glede na kakovost študija in plačilo za študij na tujih fakultetah. Program se financira iz proračunskih sredstev, v zadnjih letih ta pridobivajo z različnimi drugimi projekti in razpisi, na voljo pa so tudi štipendije.




 

Pripravljeni na delo

Slovenskemu šolskemu sistemu marsikdo očita, da se ne prilagaja hitrim družbenim spremembam. »To zagotovo ne velja za naš program,« razlaga dr. Aljoša Valentinčič, nekoč študent programa, danes pa tamkajšnji profesor. Študij se je v teh letih zelo spremenil, ker se je zaradi globalizacije spreminjala tudi družba. »Pravočasno smo zaznali, da je treba šolo internacionalizirati, sicer ne bomo ustvarili relevantnih kadrov za trg,« razlaga Valentinčič, ki uspeh programa pripisuje tudi povezovanju s slovenskimi in tujimi podjetji.





Glede na podatke fakultete se več kot 90 odstotkov magistrov tega programa zaposli prej kot v treh mesecih od zagovora magistrske naloge. To je prej kot povprečni magister ekonomije, ki glede na podatke zavoda za zaposlovanje na prvo zaposlitev v povprečju čaka 9 mesecev. »Iz podjetjih nam pošiljajo ponudbe, ampak študentov praktično več ni. Vsi najboljši so že zaposleni,« razlaga Valentinčič. Dodaja še, da so njihovi magistri konkurenčni s katerokoli fakulteto na svetu: »Ko moj študent konča program, ga lahko mirne vesti posedem v katerokoli investicijsko banko sredi Londona.«



Da z iskanjem zaposlitve in drugih priložnosti nima težav, potrjujejo tudi študenti, med katerimi bi težko našli koga, ki fakulteti skorajda ne pojejo slavospevov. »Program je izrazito zgoščen, kar je poglobil moje delovne navade in me prisilil, da iz sebe iztisneš maksimalno. Občutek imaš tudi, da delaš nekaj, kar ti bo zares koristilo, ko boš stopil na trg dela,« pripoveduje Benčinova.





Na dodiplomskem študiju ekonomije je opazila, da se dijaki na študij vpišejo z različnimi nameni, medtem ko je na mednarodnem programu cilj skoraj vseh čim prej končati in od njega čim več odnesti, to pa vpliva tudi na kakovost pri skupnem delu. Talentirane in vztrajne mlade poskušamo naučiti, da je za zorenje in oblikovanje njihove osebnosti ključno trdo delo, dodaja Prašnikar. Za to potrebujejo številne študijske preizkušnje, še preden jih vase pogoltne življenje.