»Študentje arhitekture so še vedno prestrašeni«

Ljubljana – Dva meseca v biroju po sedem dni na teden, delovnik nikoli krajši od deset ur, plačilo za opravljeno uro pa 3,8 evra »na roko«. Malica ni bila plačana, časa zanjo pa tako ali tako ni bilo. To je ena od zgodb mladih študentov arhitekture, s katero so se v zadnjih dveh mesecih seznanili v sindikatu Mladi plus, Sindikatu prekarcev in Gibanju za dostojno delo in socialno družbo.



Danes so se vnovič odzvali na problematiko, ki arhitekturno stroko tare že dalj časa in na katero so opozorili študenti, ki jih profesorji izkoriščajo za delo v njihovih zasebnih birojih. Povod za to je bila tudi torkova seja senata fakultete, na kateri so spregovorili o vsebini dveh – za zdaj internih – pravilnikov, ki ju predvidoma nameravajo sprejeti v enem tednu. Prvi bo opredelil vključevanje njihovih študentov v raziskovalno, strokovno in umetniško delo, drugi način izvedbe strokovne prakse, vendar po opozorilih teh organizacij predlogi študentskega položaja ne bodo izboljšali, prej obratno. 

»V njem ni določeno niti plačilo niti pisno potrdilo, da bodo študente priznali kot soavtorje projektov. Vsi so načeloma obsodili izkoriščanje, a to ni dovolj. Študentje so še vedno popolnoma prestrašeni. Prisotne je nekaj paranoje in nekaj upravičenega strahu,« je orisala Hana Radilovič iz gibanja. Po njenih besedah je v dokumentih mnogo nejasnosti, prav tako pa ti potencialno še vedno omogočajo kršitve.
 

Nagrada le, če bo dovolj sredstev

Tea Jarc, predsednica sindikat Mladi plus, meni, da je predlagan pravilnik nestrokoven in bo še vnaprej omogočal izkoriščanje študentov. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Tea Jarc, predsednica sindikata je dodala, da je praksa, ki je lahko plačana ali ne, stvar fakultete. Oba predloga sta po njenem mnenju sporna, saj določata, da bodo študenti prejeli nagrado, vendar njena višina nikjer ni opredeljena. Prav tako ni nikjer določeno, v katerih podjetjih jo bodo študenti lahko opravljali.

Ker naj bi bili plačani v »skladu z razpoložljivimi sredstvi«, to pomeni, da predlog ignorira tako minimalno urno postavko študentskega dela (štiri evre neto) kot tudi minimalno plačo.



S pomisleki so želeli soočiti tudi vodstvo fakultete, a jim to na torkovi seji ni pustilo do besede. Varovalka v obliki pravilnika, ki jo predlaga fakulteta, legitimira obstoječe prakse. »Vse bo mogoče izvajati še naprej, ker bo za to obstajala uradna podlaga. Profesorji bodo lahko na dosegu roke še vedno imeli študente, jih izkoriščali in se z njimi finančno okoristili,« je napovedala sindikalistka. Še enkrat je pozvala fakulteto, naj opravi javno razpravo, v kateri se bodo lahko vsi vpleteni opredelili do predloga.
 

Praksa in delo, jabolka in hruške

Z ljubljanske univerze so ob razkritju domnevnega izkoriščanja sporočili, da je treba poklicno in pedagoško sodelovanje med študenti in pedagogi v bodoče obvarovati očitanih nepravilnosti. Odločno so obsodili kakršno koli nezakonito in neplačano obliko študentskega dela, vendar pojasnili, da praktičnega dela v projektantskih podjetjih in obvezne študijske prakse, ne gre metati v isti koš. To je danes večkrat poudaril tudi dekan fakultete Matej Blenkuš.





Povedal je, da je v učnem načrtu v vsakem letniku vsaj 600 ur prakse, ki študentom prinesejo kreditne točke. Takšno delo predstavlja tako obliko študija kot tudi redno obveznost. Zanj je študent nagrajen z oceno in kreditnimi točkami, medtem ko so študenti za svoje strokovno delo plačani.
 

Konfliktu interesov se bodo izognili, študentom dali možnost prijave

»S pravilnikom ne želimo kršiti zakonodaje, ne o visokem šolstvu ne o delovnih razmerjih. Odnos med pedagogi in študenti lahko razvije izjemno občutljiva razmerja – tudi konflikt interesov – zato želimo opredeliti načine praktičnega dela, s katerim se jim bomo izognili. V pravilniku smo našteli sedem različnih načinov sodelovanja,« je naštel ter dodal, da bodo vanj vnesli še instrument prijave nepravilnosti. Najhujše primere bo obravnavala kar univerza.

Prvi mož fakultete je za Delo pojasnil še, da so seje senata resda javne, vendar javnost na njih nima besede, ne odloča in ne razpravlja.

»To pomeni, da na senatu razpravljajo zgolj člani, izjemoma pa na seje senata vabimo tudi druge pedagoge ali strokovne delavce, če morajo o aktualnih zadevah poročati članom, vendar na izrecno vabilo dekana, ki seje vodi. Predstavniki sindikatov na naš senat niso bili vabljeni in so nastopili kot javnost. Osebno menim, da razprave na senatu fakultete ali univerze niso takšne narave, da bi zahtevale razpravljanje širše javnosti, še posebej, če le-ta na sejo ni povabljena,« je še obrazložil.