Po tem, ko je iniciativa Študenti še obstajamo (ŠŠO) v četrtek pred ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport predstavila svoje zahteve, so se v petek sestali s predstavniki ministrstva. Študenti so nad sestankom vse prej kot navdušeni. »Z nami so se sestali le zato, da bi lahko trdili, da dialog poteka,« so po sestanku strnili vtise.
Sestanka se kljub obljubi ni udeležil v. d. generalnega direktorja direktorata za visoko šolstvo
Franc Janžekovič, so izpostavili študenti, namesto njega se je z njimi sestal državni sekretar
Mitja Slavinec, ki je, po mnenju študenta farmacije
Luke Stegneta, problematiko in področje poznal zelo slabo, na vprašanja in predloge pa ni podal jasnih odgovorov.
Študent
Matej Zupanc je dejal, da je videti, »kakor da ministrstvo ne deluje samostojno«, saj nima nobenih lastnih pobud, sklicuje se le na odredbe NIJZ in drugih ministrstev. Da ministrstvo ni imelo nobenih konkretnih predlogov rešitev, je poudarila tudi študentka psihologije
Tessa Brlek Čufer. Izpostavila je, da so ministrstvu predlagali izvedbo samorefleksije zapiranja študentskih domov med epidemijo, ene redkih politik, za katero je ministrstvo za izobraževanje dejansko prevzelo odgovornost, a je Slavinec zavrnil celo to. Namesto da bi predlagal rešitve težav, jim je pridigal o njihovi odgovornosti, naj med vrstniki promovirajo cepljenje, je dogajanje na sestanku povzel Stegne.
Na ministrstvu so sestanek ocenili kot »konstruktiven,« državni sekretar se je zavezal, da se bo s predstavniki študentov ponovno sestal v avgustu, so zapisali.
Tegobe zaradi ukrepov
Študenti, ki so se se zaradi vladne ignorance med epidemijo in siceršnje vse večje marginalizacije študentov, samoorganizirali, so na ministrstvo naslovili več zahtev. Zahtevajo posluh in primerno komuniciranje vlade in ministrstva, česar do zdaj, kot so opozorili, ni bilo.
Zahtevajo še izdelavo jasnega načrta za prihodnje študijsko leto v roku enega meseca, podaljšanje statusa vsem, ki jim zaradi epidemije obveznosti ni uspelo opraviti, izvajanje študijskega programa na fakultetah ter odprtost fakultet in knjižnic ne glede na stanje epidemije. Med zahtevami so še upoštevanje bolniškega izostanka, kar bi študentom, ki zaradi covida-19 niso dosegli obvezne kvote prisotnosti na predavanjih, omogočilo, da kljub temu opravljajo izpit.
Lara Jana Gabrijel je izpostavila še težave študentov, ki imajo otroka, a kljub obvezni prisotnosti na predavanjih in vajah med zaprtjem vrtcev med epidemijo niso bili upravičeni do nujnega varstva otrok.
Zaradi zapostavljenosti študentov je samoorganizirana študnetska inicitaiva ministrstvu predstavila svoje zahteve in predloge. FOTO: Jure Eržen/Delo
Opozorili so na bivanjsko problematiko študentov. Treba bi bilo povečati kapacitete študentskih naselij in obnoviti dotrajane domove. Zahtevajo, da študentski domovi ostanejo odprti vse leto, ne glede na stanje epidemije, pravica do bivanja v domovih pa naj bo podaljšana skladno z veljavnostjo študentskega statusa. Med epidemijo so možnosti študentskega dela drastično padle, zaradi česar so se številni znašli v hudih socialnih stiskah, kljub temu so dobili od vlade le 150 evrov. V ŠŠO so zato predlagali, naj se neporabljene subvencije bonov namenijo socialno ogroženim, zahtevajo tudi vračanje deleža kupnine za vozovnice in podaljšanje štipendijskih razmerij. Želijo še univerzalni temeljni dohodek za vse študente in socialni dodatek, ki bi ga prejemali socialno ogroženi.
Iniciativa Študenti še obstajamo združuje študentske svete univerz in več organizacij ter posameznikov, ne pa tudi Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Ta jim je najprej sicer obljubila sodelovanje in finančno podporo, a je nato sodelovanje prekinila. ŠOS je vladno politiko do študentov javno hvalila, vse dokler ni vlada konec lanskega leta omejila financiranje ŠOS iz državnega proračuna. Sočasno s predstavitvijo zahtev ŠŠO je tudi ŠOS na ministrstvo naslovila ločen poziv, naj študentom omogoči dodatno leto študija.
Študentje, dolgoročno največje žrtve pandemije
»Študenti so družbena skupina, ki v času pandemije živijo najbolj nenormalno življenje glede na njihove potrebe, položaj v življenjskem poteku in so zato dolgoročno največje žrtve pandemije,« je na novinarski konferenci iniciative poudarila dr. Mirjana Ule, zaslužna profesorica psihologije na Univerzi v Ljubljani in članica SAZU. »Kot psihologinja protestiram proti temu, da se stiske študentk in študentov individualizira in psihologizira. Problemi študentov so politični, ne psihološki,« je zapisala. Uletova opozarja, da so študenti žrtve neoliberalnega pristopa k reševanju pandemije, »oblast skrbi predvsem za delovanje institucij, ki prinašajo ekonomski kapital, ne pa za tiste, ki prinašajo izobraževalni, kulturni kapital.«
Komentarji