Neomejen dostop | že od 9,99€
V Društvu Iskra in kolektivu Študentska fronta so na skupščini pred šolskim ministrstvom opozorili na pereče težave študentov. Med drugim so izpostavili problematiko študentskih domov in zakona o tujcih, ki še naprej zaostruje pogoje za tuje študente. ŠOU v Ljubljani so pozvali k nadaljevanju seje glede uskladitve akta o ustanovitvi Radia Študent.
Od zadnje skupščine septembra se ni spremenilo kaj dosti, sistemskih rešitev pristojno ministrstvo ter vlada ne ponujata, so poudarili na skupščini. »Še vedno se ni zgodil umik spornih spremenjenih določil zakona o tujcih, ki zaostrujejo pogoje, pod katerimi lahko tuje študentke in študenti pridobijo dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija v Sloveniji. Nadaljuje se birokratsko zapostavljanje tujih študentov,« je za STA povedala Klara Jurečič iz Študentske fronte.
Predstavnica študentskih domov Lara Jana Gabrijel je opozorila, da se napoveduje zvišanje stanarine v študentskih domovih in da je neobstoječa stanovanjska politika pripeljala do najvišjih najemnin. Študentski domovi ostajajo prezasedeni, marca je na vselitev v dom čakalo več kot 500 študentov. Kakovost bivanja pa je zaradi dotrajanosti izredno nizka, je dejala in se zavzela za gradnjo novih domov.
Predstavnik Zagona, neodvisne poslanske skupine v študentskem zboru Študentske univerze (ŠOU) v Ljubljani Bor Ravbar je izpostavil, da študentsko predstavništvo kljub uspešno sprejetem zakonu za urejanje položaja študentov aktualne problematike študentstva ne rešuje. ŠOU v Ljubljani pa po njegovem mnenju skrbi predvsem za osebne interese oziroma le za družabne dogodke, ki jih organizirajo podjetja v lasti bivših študentskih funkcionarjev. Opozoril je še, da ŠOU zapostavlja Radio Študent.
O tem je sicer več spregovorila Klara Gajšek iz Radia Študent, ki si že mesece prizadeva za uskladitev akta o ustanoviti s ŠOU v Ljubljani. Gre za uskladitve glede na aktualni zakon o nevladnih organizacijah, ki določa novo sestavo sveta zavoda. Uskladitev je nujna, da kot radio ohranijo status organizacije v javnem interesu, zakonski rok pa je pretekel marca. Status omogoča prijavljanje na razpise in zbiranje donacij in je tako nujen za zagotavljanje stabilne finančne prihodnosti radia, je pojasnila Gajškova.
Sredstva so lani znašala več kot 250.000 evrov v proračunu Radia Študent, kar je predstavljalo skoraj polovico letnih virov za delovanje radia. Seja, na kateri bi morala biti sprememba akta obravnavana, pa je bila zaradi odhoda nekaterih poslancev nesklepčna in tako predčasno prekinjena, je povedala in pozvala k nadaljevanju seje ter potrditvi akta.
Pred samo skupščino je predstavnice Študentske fronte in Društva Iskra sprejel Franc Janžekovič iz direktorata za visoko šolstvo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Spregovorili so o problematiki državnih štipendij, katerih višina ni bila usklajena z osnovnimi življenjskimi stroški že od leta 2017.
Glede gradnje novih študentskih domov so se strinjali, da se z gradnjo na Roški v prihodnjih letih trenutni primanjkljaj študentskih postelj ne bo pokril in da je to zgolj obliž na rano. »Kakršnegakoli sklepa današnjega sestanka ni bilo, se pa tudi predstavnikom na ministrstvu zdi potrebno, da na svoje probleme glasno opozarjamo, saj se le tako pride do kakih dolgoročnih sistemskih rešitev,« so sporočili za STA.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji