Če študent na pico ali kebab gre, nezdravo je

Ljubljana – Na vsakdanjem jedilniku številnih študentov se pojavlja prehrana, ob kateri nutricionistom zasvetijo vsi alarmi. Čeprav država ponudnike subvencionirane prehrane izbira tudi glede na pestrost ponudbe, se med njo še vedno znajdejo pice, kebabi, hamburgerji in drugi hitri, a nezdravi pripravki. Zato iz študentskih krogov in iz zveze potrošnikov prihajajo pozivi, naj obroki postanejo bolj zdravi in pestri pri enaki ceni.

Zdrava izbira je študentom na voljo, zatrjujejo oboji, vendar je je vseeno premalo, zlasti za tiste, ki študentske bone uporabljajo vsak dan. Če bodo študenti zahtevnejši, bodo od ponudnikov prejemali kakovostnejše obroke, so prepričani.

»Zdrava izbira naj postane lažja izbira,« pravi dr. Katja Povhe Jemec z ministrstva za zdravje, kjer so v zadnjih letih sicer zaznali nekatere premike v pravo smer. Od leta 2011 tako pri otrocih in mladostnikih upada prekomerna telesna teža, otroci pijejo manj sladkih pijač, v vseh starostnih skupinah več zajtrkujejo in jedo več sadja, zmanjševanje uživanja zelenjave se je ustavilo.

Ministrstvo si prizadeva, da bi se bolj zdravo prehranjevala še študentska populacija, zato zadnja leta sofinancira projekt Študent – veš kaj ješ?, s katerim spodbujajo uživanje zajtrka in bolj zdravo ponudbo na prodajnih avtomatih. Sodelovali so tudi pri pisanju meril za izbiranje ponudnikov subvencionirane prehrane. Uspešni so bili pri tem, da so ponudniki sladice zamenjali z jabolkom in da so začeli ponujati kozarec vode ob obroku, je naštela predstavnica ministrstva.

Mastna hrana z nižjim količnikom

A to ni dovolj. Kot pojasnjuje Anja Zupan iz zveze potrošnikov, so z vizualno analizo študentskih obrokov v zadnjih dveh letih ugotovili, da ti v povprečju še vedno vsebujejo preveč škrobnih živil, kar tretjino, na žalost več belih kot polnovrednih. Pozitivno presenečeni so bili, da je bila na tretjini krožnika zelenjava, kar pa kljub temu ne zadosti dnevnim potrebam. Na njem je med drugim premalo polnozrnatih živil – pri testu za pice še to le za doplačilo – premalo stročnic, rib in beljakovin.





Iz državnega proračuna je lani za subvencioniranje obrokov šlo približno 9,5 milijona evrov, enako načrtujejo za letos, medtem ko je načrtovanih sredstev za prihodnje leto, zaradi manjše študentske generacije, le nekaj več kot 7,1 milijona evrov. Upravičenci lahko koristijo največ dva obroka na dan, med 8. in 21. uro, v času počitnic med 15. julijem in 15. avgustom pa te pravice nimajo.



»Študenti naj se pregrešijo, a tega naj ne sofinancira država, saj ocvrta živila in pice niso zdravi obroki,« opozarja Anja Zupan. V zvezi so prepričani, da boni ne bi smeli biti potuha študentom, zato svetujejo, naj se naučijo kuhati, zavzemali pa se bodo tudi za strožje omejitve pri ponudbi obrokov, ki jih določajo javni razpisi.

Te med drugim ponudnikom narekujejo pripravo vsaj 15 različnih kosil na teden, del obroka mora obvezno biti solata, v primeru solatnega bara mora ta vsebovati vsaj šest različnih vrst zelenjave. Ponudnike ovrednotijo s točkami, prehrana pa ima različne količnike: kosilo ima količnik 1, pica količnik 0,8 in hitra hrana količnik 0,4. Razpis vsebuje še priporočila za sestavo jedilnika, katerih spoštovanje ni obvezno.

V avtomatih nekateri naročijo zajtrk in kosilo

Študenti opažajo, da število ponudnikov in s tem izbira upadata. Prav tako so nezadovoljni s proizvodi v avtomatih, v katerih prevladujejo sladke pijače ter sladki in slani prigrizki. Na primorski univerzi so zato vodstva fakultet že pozvali, naj pri izbiri upoštevajo smernice zdravega prehranjevanja, je dejala Nika Stegovec, predsednica študentskega sveta tamkajšnje univerze.

Ker lokacija in neenakomerna razporeditev predavanj narekujejo izbiro, v mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija rešitev vidijo, denimo, v zmanjšanju porcij nezdrave prehrane, hkrati naj jo država preneha subvencionirati, še predlaga Urška Erklavec. Ponudnikom pa priporočajo bolj inovativen nabor vegetarijanskih obrokov in bolj domiselno uporabo zelenjave v nevegetarijanskih jedeh.