Strupi petnajst let tečejo v Sedraž

Hrastnik – Več kot petnajst let so si okoljske inšpekcije, pet zasavskih občin - lastnic zasavskega Ceroza in nekdanji vodilni v Cerozu zatiskali oči pred vplivi odlagališča komunalnih odpadkov Unično na vode, zlasti v naselju Sedraž v laški občini. Preiskovalni monitoring voda je zdaj potrdil dolgoletne sume krajanov Sedraža: vir onesnaženja je Unično, saj odlagalna polja dokazano ne tesnijo. In to že od leta 2002.

Pobudo za preiskovalni monitoring voda na vplivnem območju zasavskega Centra za ravnanje z odpadki, Ceroza, je Arsu zaradi številnih pritožb ljudi iz Sedraža dalo okoljsko ministrstvo (Mop). Na njegovi podlagi bodo ugotavljali tudi okoljsko škodo. Rezultati vzorčenja podzemnih, površinskih in izcednih vod kažejo nesporen vpliv odlaganja komunalnih odpadkov iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Litije in Radeč ter še prej odlaganja sadre iz hrastniške Tovarne kemičnih izdelkov. Še več: kažejo, da so zaradi onesnažil, ki so jih našli v vzorcih, že v poročilu iz leta 2002 sklepali, da je betonska cev kolektorja, ki pod odlagalnima poljema odpadkov in sadre vodi v Ničnico, poškodovana. Na Cerozu niso ukrepali … Posledica: izcejanje vod pod odlagališče in od tod tudi sledi onesnažil v vodi kolektorja ter v podzemnih vzorcih v izviru Ničnice., ki so jih že tedaj označil za »indikativne za deponijo sadre in fosfatnega blata ter komunalnih odpadkov«. V vzorcih so namreč že pred več kot petnajstimi leti našli fosfate, natrij in sulfate ter amonijev dušik, kloride in fluoride. Toliko let je Ceroz zastrupljal ljudi v Sedražu, je ogorčen krajan Matic Rotar: »Narava ne daje odpustkov. Vedno izstavi račun.« Rotar napoveduje, da bodo račun izstavili tudi krajani Sedraža, in to vsem, ki so podpisovali takšne in drugačne dokumente, okoljska dovoljenja, inšpekcijske nadzore, zavajali z analizami voda in drugimi emisijami …

Trboveljčani imeli nadzor, zdaj prvi bežijo

Bliža se leto 2020 in napovedani izstop občine Trbovlje iz Cerozove zavožene zgodbe. Odhaja občina, pravi Rotar, ki v bistvu nosi največjo odgovornost za nastalo situacijo na Cerozu. Tega je od prvega dne vodil Hrastničan Vili Petrič, med 2014 in 2017, ko so nepravilnosti eskalirale, pa je imela »škarje in platno predsednica skupščine Ceroza, tudi direktorica trboveljske občinske uprave Urška Poznič Goršek«. »Pravico zase bomo iskali z vsemi pravnimi sredstvi – če bo treba, tudi v Bruslju,« napoveduje Rotar in dodaja, da bodo poslej občani budno spremljali tudi napovedane sanacijske ukrepe na Uničnem.

Občine naj ukrepajo

Zadnji monitoring je dokaz, da so imeli Sedražani glede onesnaženja vod še kako prav, čeprav je vodstvo Ceroza ves čas tajilo, da bi med potokom NIčnico in odlagališčem obstajala povezava. Celo okoljska inšpektorica Irena Meglič je bakterije v Ničnici, ki so sicer prisotne v fekalijah, pripisala »neurejeni javni kanalizaciji iz individualnih hiš na lokalnem nivoju«. Jelena Grešak iz Sedraža obžaluje, da inšpektorica ni predlagala Mopu dodatnih analiz: »Še več, po telefonu mi je zatrdila, da črna voda še nič ne pomeni …«

Vidko Lezjak v imenu Sedražanov lastnice Ceroza poziva, da razmislijo o strokovnem, odgovornem in okoljsko naravnanem vodstvu podjetja: »Vsakršno zavlačevanje in neukrepanje bo povzročilo še večjo škodo, večal pa se bo tudi strošek sanacije, ni časa za učenje, potrebujejo strokovno vodstvo z veliko mero odgovornosti do ljudi in okolja.«