Stroka za premislek o sistemu upravljanja velikih zveri v državi

Vprašanje, kako ravnati z veliki zvermi, še vedno deli slovensko javnost. Vrstijo se različni predlogi za spremembo upravljanja, od popolne zaščite do drastičnega posega v populaciji medveda in volka, stroka opozarja, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Trajne rešitve lahko temeljijo le na znanju in konsenzu, so poudarili strokovnjaki.

Številni predlogi, ki prihajajo od različnih interesnih skupin, politike in državnih služb, bi lahko po mnenju raziskovalcev z ljubljanske biotehniške fakultete Klemna Jerine, Mihe Krofla, Aleksandre Majić Skrbinšek, Huberta Potočnika, Tomaža Skrbinška in Ivana Kosa vodili v še večje konflikte tako z velikimi zvermi kot tudi med različnimi družbenimi deležniki.



Zato odločevalce pozivajo, da pred sprejetjem ukrepov temeljito pretehtajo tako prednosti kot slabosti različnih upravljavskih možnosti, predvsem z vidika njihovega prenosa v prakso in njihovih družbenih in gospodarskih posledic, želenih in neželenih.

Kot so poudarili v sporočilu za javnost, je uporaba znanja pri načrtovanju ukrepov za zagotavljanje sobivanja ljudi in velikih zveri ključna. »Trajnostnemu in zakonitemu odstrelu volkov in medvedov ne nasprotujemo – prav nasprotno, zdi se nam nujen upravljavski ukrep, pomemben za zagotavljanje sobivanja v naši antropogeno spremenjeni krajini. Nikakor pa ne podpiramo drastičnih redukcij populacij obeh vrst, ki se jih v zadnjem času predlaga,« so poudarili.

Vse radikalne rešitve, ki se kot predlogi pojavljajo v medijih, med drugim popolna zaščita zveri, odstrel več kot polovice celotne populacije ali omejevanje velikosti populacije na določeno, slabo argumentirano število, bi po njihovem mnenju prinesle več slabosti kot koristi. Povezave med konflikti in številnostjo namreč še zdaleč niso neposredne in sorazmerne.

»Skakanje iz ene skrajnosti (popolna prepoved odstrela) v drugo (radikalni odstrel) po lastnih in tujih izkušnjah prinaša mnogo več težav kot rešitev. Najprej za ljudi, pa tudi za divje in domače živali,« so dodali.



Kot so poudarili, je za ljudi in njihove dejavnosti precej bolj kot število zveri pomembno število škod oziroma konfliktov, ki jih zveri povzročajo. Zato je po njihovem mnenju ključno, da se pri upravljavskih ukrepih usmeri predvsem v učinkovito preprečevanje teh težav. Za ta namen je na voljo več preizkušenih ukrepov, med katerimi je tudi odstrel.

»Ukrepe je treba uporabljati razumno in na podlagi strokovnih izhodišč, ne pa pavšalno in populistično z namenom zadovoljevanja interesov posameznih interesnih skupin, ter jih prilagajati lokalnim razmeram in vrsti zveri. Za izvajanje teh ukrepov je nujno zagotoviti finančno podporo države različnim deležnikom v lokalnem okolju, na katere prisotnost velikih zveri tako ali drugače vpliva, in tako zagotavljati pogoje za uspešno sobivanje,« so navedli.

O predlogu coniranja, pri čemer bi Slovenijo razdelili na območja, kjer bi medved in volk lahko živela, ter na območja, kjer ju ne bi smelo biti, omenjeni strokovnjaki menijo, da je takšen princip upravljanja v praksi zelo težko uresničljiv, kar med drugim kažejo izkušnje s podobnim upravljanjem z medvedom v preteklosti. Še težje bi takšen sistem vzpostavili pri volku, za katerega so značilni teritorialno vedenje in velike razdalje, ki jih mlade živali naredijo po odselitvi iz rodnih tropov.

Kot so še zapisali, je namesto coniranja območij prisotnosti posamezne vrste primernejša rešitev coniranje ukrepov glede na razmere z namenom prilagodljivega in učinkovitega preprečevanja problemov in njihovega hitrega reševanja, če se pojavijo.