Ljubljana – Zadnje podatke glede covida-19 sta na novinarski konferenci predstavila Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in vladni govorec Jelko Kacin.



Včeraj so ob 1404 testiranjih potrdili 169 novih okužb, dva človeka pa sta zaradi covida-19 izgubila življenje. V Sloveniji je bilo tako skupno okuženih 8832 ljudi, aktivih okužb pa je 3444. V bolnišnici je trenutno 172 obolelih, 19 so jih sprejeli včeraj, na intenzivni negi je 26 ljudi. Okuženost z novim koronavirusom so potrdili pri 12 odstotkih testiranih, število na novo okuženih v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev pa znaša 164,65. »Številka je visoka, a ni ključna za sprejemanje odločitve o novih ukrepih,« je pomiril Kacin.

Konec tedna je bil izredno zahteven, je še poudaril. V bolnišnice so sprejeli več ljudi. Dnevno se število obolelih, ki potrebujejo sprejem v bolnišnico, poveča za sedem do devet. Povedal je še, da ga veseli, da bolnišnice za zdaj to obvladujejo brez večjih težav. Kacin je pohvalil vse, ki resno jemljejo opozorila stroke in s tem pomagajo pri soočanju z virusom. Pohvalil je medije, ki sporočila prenašajo javnosti in s tem širijo podatke, ki jih posamezniki sicer zanemarjajo in s tem zanemarjajo tudi resnost virusa kot situacije.

Previdno pri druženju

Mateja Logar je povedala, da imajo na infekcijski kliniki samo še bolnike s covidom-19. Konec tedna so sprejeli šest ljudi samo v intenzivno enoto. Med hospitaliziranimi v intenzivni enoti niso samo starejši, najmlajši je star 44 let in je brez pridruženih bolezni.
Potrebe bodo po novih lokacijah, ampak, kot je poudarila, niso dovolj le postelje in vsa potrebna oprema, ampak potrebujejo tudi osebje, tako zdravnike kot medicinske sestre. Za bolnika na intenzivni enoti je namreč potrebnega več primerno usposobljenega kadra.

Glede primerjav s Švedsko je Logarjeva povedala, da vzporednic ne gre iskati, saj je tam družba dovolj zrela, da upošteva, kar jim strokovne službe priporočijo. Na Švedskem tako rekoč vsi upoštevajo priporočene ukrepe, pri nas pa je treba sprejemati odloke, a se mnogi ukvarjajo s tem, kako bi jih obšli. Priporočila na Švedskem in v Slovenji pa so večinoma tako rekoč enaka, je še dodala.

Večja druženja Logarjeva odsvetuje, Kacin pa je dodal, naj se ljudje odločijo za individualno rekreacijo, in ne za skupinsko, kjer je možnost stikov večja. Glede nošenja maske je dodal, da je mogoče čas, da se jo nosi tudi na prostem. Pozval pa je vse, naj upoštevajo pravilo, da se za nekaj časa izognejo druženju in praznovanju, upoštevati je treba varnostno razdaljo ter higieno rok in kašlja. Kacin je moral odgovoriti tudi na vprašanje glede verskih obredov, sploh, ker k mašam hodijo pretežno starejši, ki so bolj ogroženi. »NIJZ je zasut z vlogami verskih ustanov. Najpozneje jutri bodo sprejeli nova navodila,« je pojasnil Kacin in zanikal, da gre za dvojna merila.
 

Bo še čas za zadnji paket z oranžnega seznama?

 
Pred razglasitvijo epidemije ima vlada na voljo sicer še en paket ukrepov z oranžnega seznama. Ta vključuje zaprtje posameznih občin ali regiji, splošno prepoved obiskov v bolnišnicah in zavodih, zaprtje gostinskih lokalov, zaprtje fitnes centrov in športnih objektov za amaterje skupinskih športov, omejitev delovanja frizerskih in kozmetičnih salonov, prepoved vseh javnih in kulturnih prireditev ter verskih obredov in porok v posameznih občinah ter zaprtje nenujne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti.


 
Vprašanje je, ali bodo naraščajoče številke okuženih dopuščale ta vmesni paket, saj je potreben čas, da se učinki ukrepov poznajo, časa pa je vse manj. Zadnji podatki vladi dejansko omogočajo razglasitev epidemije in s tem ukrepe z rdečega seznama. V prvem paketu rdečega seznama pa ima vlada že na voljo zaprtje trgovskih centrov, uvedbo šolanja na daljavo za srednje šole in univerze, zaprtje kulturnih ustanov ter splošno prepoved verskih obredov in porok.