Skrbijo jih predvsem neznani izvori okužb

Precej negotovosti je tako med Slovenci kot Hrvati, kako bo vlada v prihodnje obravnavala vse, ki prihajajo iz južne sosede k nam. Za zdaj Hrvaška še ostaja na strani varnih držav, a kot pravi Bojana Beović, vodja strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije pri ministrstvu za zdravje, se to lahko hitro spremeni, če se bo vnos okužb s Hrvaške povečal.

Nasvet glede oddiha na Hrvaškem je odvisen od tega, kam gredo. »Če ste v osamljeni vasici, je možnost okužbe manjša, odsvetujemo pa večja turistična središča,« je povedala.





Beovićeva poudarja, da bodo, če se bo število okužb povečevalo, predlagali spremembo režima obravnave Hrvaške. Njena uvrstitev na rumeni seznam s seboj prinese tudi negativne posledice, zato je treba biti previden.

Pri nas sicer od konca maja število okužb narašča. Če so bili sprva problem uvoženi primeri, so zdaj tudi sekundarne okužbe, ki so posledica teh okužb, nekaj jih je tudi nejasnega izvora, kar v epidemiološki službi vzbuja največjo skrb.

»Virus je še prisoten, nanj smo občutljivi. Ne gre računati, da slabi. Najti moramo način, ki nam bo omogočal čim bolj normalno življenje, da ne bo povzročal velike ekonomske škode in da uspešno preprečimo širjenje, ki je ponekod po svetu še vedno obsežno,« pravi Beovićeva, ki je dodala, da so v zadnjem času nove okužbe generirali predvsem prehodi južne državne meje in zasebne zabave.
 

Drugi val odvisen od nas samih

Vztraja, da je aplikacija za beleženje stikov koristna in dobra, saj omogoča, da se oddaljimo od oseb, ki so v nevarnosti. »Pomembna je tudi za kapacitete zdravstva, ki so omejene. Nemogoče je, da bi vsak posameznik znal povedati, s kom je bil v stiku. Zato je aplikacija koristna pri sledenju širjenju bolezni.«

 

Drugi val ne bo kar nastal, pravi Beovićeva, ampak bomo k temu pripomogli sami. »Drugi val je neposredno v naših rokah. Mediji morajo čim več obveščati in ozaveščati, kako preprečevati okužbe. Denimo v obliki izobraževalnih oddaj in spotov na televiziji. Če bomo vse ukrepe upoštevali, lahko preživimo lepo poletje.«

Vtis je, da so najbolj problematični gostinski lokali, saj ponekod ne upoštevajo priporočil NIJZ. Predvsem to velja za turistične kraje.

»Slovenska družba ni dovzetna za priporočila. Šele ko je nekaj obvezno, to upoštevamo,« še meni. Tudi temu pripisuje širjenje virusa.
 

Sprememba odloka prinesla zmedo

Vladni govorec Jelko Kacin je spregovoril glede spremembe odloka, ki po novem omejuje zbiranja na največ 50 ljudi, če je mogoč minimalen stik med ljudmi. Pri organiziranih javnih prireditvah je dovoljeno zbiranje do 500 ljudi, če je mogoče jasno razmejiti socialno distanco med ljudmi. Denimo s sedežnim redom. Potrebujete pa dovoljenje NIJZ.

Kacin je spregovoril še o težavah pri vročanju karantenskih odločb, saj te pridejo do naslovnika včasih šele po 14 dneh, ko je karantene že konec.

»Karantenske odločbe bi se morale vročiti že na meji in potem ne bi bilo težav z vročanjem. Primer iz moje družine, že en mesec čakajo na karantensko odločbo. Očitno imamo težave z implementiranjem sprejetih političnih odločitev,« je opozoril Kacin.

Če je mogoče, naj bo prireditev na prostem

Bonia Miljavac, predstojnica na NIJZ za območno enoto Novo mesto, pojasnjuje, da se ob večjem številu ljudi poveča možnost prenosa okužbe. Večja je verjetnost, da se med množico ljudi znajde okužena oseba z novim koronavirusom, ki lahko druge okuži. »Manj kot meter in pol naj bi se upoštevalo pri sedežnem redu, na vhodu in izhodu z določene prireditve, recimo dodati talne označbe. Na voljo mora biti razkužilo za roke, v zaprtih prostorih je obvezna uporaba mask. Prenos okužbe je manjši na odprtem prostoru.«

Prireditev naj se nikakor ne udeležuje nihče, ki ima kakršne koli znake bolezni, opozarja Bonia Miljevac.

Za dogodke za 50 do 500 ljudi je treba pridobiti soglasje NIJZ. Ker to za seboj prinese vrsto logističnih in tehničnih težav, za napovedane dogodke v tem tednu izdaje soglasij še ne bo, ampak bo to steklo s prihodnjim tednom.

Obrazec bo mogoče izpolniti po spletu, bo pa mogoče tudi klasična oddaja vloge.
 

Letovanja otrok naj bodo v čim manjšem številu

Kako je z zbiranjem otrok med počitnicami, ko skupaj letuje tudi več kot 50 otrok, je bilo eno od novinarskih vprašanj. »Na spletni strani imamo priporočila glede tega, odgovornost pa nosijo predvsem starši in organizatorji,« pravi sogovornica. Pristojni pozivajo, naj bo število otrok čim manjše, saj je tako možnost okužbe manjša in tudi sledljivost v primeru okužb lažja.

Enako velja s pogrebi, kjer je v primerih do 50 ljudi treba upoštevati navodila, za več pa mora biti izdano soglasje NIJZ. Postavlja se sicer vprašanje, kdo je organizator oziroma prijavitelj pogreba. »Verjetno tisti, ki oddajo vlogo, to so svojci umrlega,« pojasni Miljevčeva in dodaja, da bodo poskušali biti do uporabnikov prijazni in ne preveč zapletati stvari.

Kacin je pri tem dodal, da pogreb ni neka javna prireditev in je treba biti življenjski. »Meter in pol razdalje in paziti, s kom se družimo. Uporaba zaščitnih mask je pomembna tudi v tem primeru.« Dodaja še, da je težko napovedati število ljudi na pogrebih, saj se večkrat ne ve, koliko jih bo. Kacin je sicer dodal, da za to ni pristojen, zato si ne upa zatrditi, ali je treba na NIJZ zaprositi za dovoljenje, in še enkrat poudaril, da je treba biti v prvi vrsti življenjski.