Število nesreč v gorah narašča, spet reševali neustrezno opremljene tujce

Število nesreč v gorah narašča, vse več je posameznikov, med njimi večinoma tujcev, ki se v gore odpravijo bodisi nepripravljeni, bodisi v slabih vremenskih pogojih, bodisi neustrezno opremljeni. Opozorila Gorske reševalne zveze in Planinske zveze Slovenije se zdi, da vsakič naletijo na gluha ušesa. Kot so v soboto sporočili s policije, je bilo od začetka junija do sobote že 33 helikopterskih reševanj, od sredine meseca je le en dan minil, ne da bi v reševanje vključili tudi helikopter. 

Kot je za Delo pojasnil gorski reševalec Matjaž Šerkezi, imajo prav zdaj največ dela: od junija do septembra, odvisno od vremena. »Nekega pravila zadnjih nekaj let niti ni več, vse več intervencij je tudi med tednom, prej so bile večinoma ob koncih tedna. Prav tako je vse več intervencij zunaj planinske sezone.«

Tudi ta konec tedna so imeli reševalci veliko dela. Policijski helikopter je z dežurno ekipo GRZS samo v soboto do 18. ure poletel šestkrat. Trikrat zjutraj, enkrat opoldne in dvakrat popoldne. Zjutraj je helikopter serijsko reševal na Kamniškem sedlu zaradi bolezenskega stanja pri pohodniku, na Kredarici zaradi slabosti in na Sedmerih jezerih zaradi poškodbe noge.

Opoldne je helikopter z dežurno ekipo na območju Krna pomagal zaradi bolezenskega stanja pri pohodniku, popoldne pa še na Viševniku in še drugič na območju Kredarice. Na Viševniku je pohodnik padel na poti in se poškodoval po glavi, na Kredarici so reševalci imeli oteženo delo zaradi slabših vremenskih razmer in močnejšega vetra, reševati so pomagali tudi gorski reševalci na tleh.

Šerkezi: Kar je meni lahka pot, ni nujno tudi drugemu

»Glede na vse večje število obiskovalcev v gorah je možnosti za nesrečo več. Včasih niti ne moremo govoriti o nesreči, ko je oseba poškodovana, saj imamo večkrat primere, ko se ljudje izgubijo, zaidejo z markirane planinske poti ali pa so neustrezno opremljeni (še vedno je veliko neustrezno obutih) in nimajo pravih informacij o sami poti. Pa tudi mnogi se lotevajo stvari, ki jim niso dorasli,« je povedal Šerkezi.

Večkrat gre v teh primerih za tiste, ki so se planinstva lotili bodisi kasneje v življenju bodisi v času covida. Svoje naredijo tudi družbena omrežja, ko nekateri v gore vabijo ljudi po svoji subjektivni oceni. »Ampak kar je meni lahka pot, ni nujno, da je tudi drugemu. In to ljudi zvabi v past, kar pomeni, da posledično pokličejo na pomoč GRZS,« je povedal Šerkezi.

V tej poletni sezoni je po njegovih besedah veliko tudi tujcev, ki mnogokrat ne dobijo pravih informacij, čeprav so v tem delu v zadnjih letih naredili veliko pri preventivi. »STO sodeluje z GRZS in ZPS, tako da upamo, da bodo prave informacije prišle naprej, predvsem do tujcev. Sicer ima PZS vse materiale dostopne v tujem jeziku, že dolgo časa, ampak se zdi, da ne dosežejo prave publike. Iščemo možnosti, da pridemo tudi do tistih, ki niso povezani s planinskim društvom. Kdor je član društva, bo tako našel prave informacije. Večji problem so tisti, ki ne vedo, da PZS in planinska društva sploh obstajajo. Ključno vprašanje je torej, kako priti do teh. Tukaj je STO s svojimi centri v mestih dober vir možnosti za informiranje turistov, tudi slovenskih, ki niso deklarirani kot planinci v pravem pomenu besede.«

Po telefonu niti nima smisla presojati, kdaj je človek v resnih težavah

Šerkezi meni, da ljudje kličejo takrat, ko so v stiski, je pa težko presojati, kdaj se nekdo znajde v njej, saj je to odvisno od psihološke stabilnosti in izkušenj. »Planinec ali pastir bo verjetno poklical, ko bo res nujno, ko bo poškodovan, mestni človek bo morda frustriran že, če zaide sto metrov s poti. Ampak po telefonu niti nima smisla presojati, kdaj je človek v resnih težavah. Če pokliče na 112, je v stiski. Mislim, da je minimalno zlorab oziroma jih niti ne zaznavamo.«

Šerkezi je pojasnil še, da naš sistem reševanja ni unikum v EU: »Sam se nagibam k sistemu, ki ga ima Avstrija, torej k plačljivemu helikopterskemu reševanju, za katerim stoji potem neki zavarovalniški produkt. Ampak glede na informacije iz tujine to ne pomeni manj nesreč. Tudi v državah, kjer imajo plačljiva helikopterska reševanja, je statistika podobna.«

Pred vrhuncem planinske sezone pohodnikom svetuje, da se na turo dobro pripravijo, da pogledajo, kam se odpravijo, da se držijo markiranih poti, ki jih je v Sloveniji 10.000 kilometrov in so oskrbovane, pa tudi, da pridobivajo informacije od stroke.

»Tam, kjer so preverjene, na spletni strani PZS, vremenske na Arsu, da zaupajo in verjamejo strokovnjakom in upoštevajo njihova navodila. Mislim, da včasih kot stroka dajemo neke informacije, navodila, potem pa neki influencer, ki je dva dni v hribih, doseže večjo publiko, njegove besede imajo večjo težo in pomen kot naše.«

Posledice dejanj nosijo ljudje ali njihovi svojci

Opozoril je še, naj pri presoji planinci upoštevajo zdravo pamet in dejstvo, da so v hribih stvari hitro resne, naj pazijo nase. »Gorski reševalci bodo šli vedno pomagat. Ampak na koncu tisti, ki je poškodovan, morda celo mrtev, nosi posledice oziroma posledice dejanj nosijo njegovi bližnji.«

Kot opozarja policija, število nesreč v gorah narašča. Junija je bilo največ helikopterskih posredovanj v Julijskih Alpah (19) in na zahtevnih ali zelo zahtevnih planinskih poteh (11). V šestih primerih, šlo je za tujce, se je nesreča zgodila tudi zaradi neustrezne opreme in slabe priprave na turo, saj so se tujci v nevarnih situacijah znašli predvsem zaradi stika s snegom, ki je ponekod v visokogorju kljub poletnim mesecem še prisoten. 

Zato so znova, kot vsako leto, opozorili na previdnost, še večji poudarek pa dajejo ustrezni informiranosti in opremljenosti. Poleg snega tveganje v gorah močno povečuje tudi vročina. Zato k previdnosti pozivajo tudi pohodnike z različnimi bolezenskimi stanji in tiste, ki so slabše fizično pripravljeni.