Na slovenskih smučiščih je v nedeljo življenje izgubil otrok, tudi sicer smo to zimo lahko slišali več poročil o padcih, trkih, zdrsih z žičniških naprav. Ali je to smučarsko sezono, ki je sicer skopa z naravnim snegom, več nezgod in kaj je vzrok zanje? Začasni podatki inšpektorata za notranje zadeve kažejo, da se je zgodilo 462 nesreč na smučiščih, lani nekaj več kot 600, je pa bilo med udeleženci največ, skoraj polovica, starih od 11 do 14 let. 

Že prvi dan zimskih počitnic sta se nesreči zgodili na smučiščih Kope in Ribniško Pohorje. Na Kopah je s sedežnice zdrsnila deklica in padla z višine približno petih metrov ter se huje poškodovala, na Pohorju se je pri padcu huje poškodoval deček. Konec istega tedna je bilo še pet nesreč, v katerih so bili huje poškodovani spet trije otroci, tokrat na smučiščih na Gorenjskem, pomagati so morali tudi odraslim, ki so trčili. Konec minulega tedna so poročali o nesrečnem primeru, pri katerem je 70-letna smučarka padla pri sestopu s sedežnice, najbolj žalostna pa je bila novica, da je v nedeljo na Soriški planini življenje izgubil otrok, ki je zapeljal iz urejenega dela proge in trčil v drevo.

Črni vikend v gorah in na smučišču: umrli trije ljudje, med njimi 14-letnica

Še posebej vzbujajo skrb podatki o nesrečah, v katerih so udeleženi mladoletni smučarji. Lani je bilo največ poškodovanih v skupini od 11 do 14 let, kar 48 odstotkov, najmlajši je imel štiri leta. Letošnjih podatkov o tem še ni, vendar Boštjan Kavc, inšpektor na Policijski upravi Celje in koordinator policistov na smučiščih, ugotavlja, da je med najmlajšimi smučarji manj poškodovanih kot v preteklih letih, še vedno pa je to skupina, ki je zelo izpostavljena.

Glavni vzrok vidi v smučarskem predznanju in predpripravi: »Mnogokrat peljejo starši otroke s kavča na smučišče, ne da bi se pred tem dobro pripravili in ogreli,« je ponazoril. Posebej v teh vremenskih razmerah, ko se sezona preveša v pomlad, je pomembno, da smučarji obvladajo smuči, še zlasti če zapeljejo v nesplužen ali mehek sneg. Med poškodbami so najpogostejši zlomi goleni, stegnenice in zapestja, zvini, izpahi in tudi poškodbe glave zaradi udarcev, ki bi bile še bistveno hujše, morda celo usodne, če ne bi nosili čelad, je dejal Kavc. »Kot smučarji bi se morali bolj zavedati desetih pravil FIS, se pri znanju ne precenjevati in izbirati svojim sposobnostim primerne proge,« je dodal. Posvaril je predvsem pred vožnjo zunaj urejenih prog ter pozval starejše in izkušene smučarje, da so posebej pozorni na manj vešče in mlade.

Nesreče na Soriški planini ni mogel komentirati, saj policisti še zbirajo obvestila in pozivajo očividce, naj jim posredujejo informacije, da bi ugotovili, zakaj je otrok zapeljal s proge.

Več obiskovalcev, več nesreč

»Bojimo se vsake nesreče, še zlasti tako hudih, kot se je zgodila v nedeljo,« je dejal Boštjan Paradiž, predsednik Združenja žičničarjev Slovenije in direktor podjetja Vabo, ki upravlja smučišče na Kopah, »a dejstvo je, da slovenska smučišča obišče okoli milijon ljudi, kar se na koncu izrazi tudi v statistiki.«

Boštjan Paradiž, predsednik združenja slovenskih žičničarjev FOTO: Jože Suhadolnik

Kot je dodal, ne bi mogel reči, da število nesreč letos odstopa od tistega v preteklih letih. »Njihovo število si vsekakor želimo zmanjšati, večinoma je vzrok neupoštevanje pravil, ki veljajo na smučiščih. Za žičničarske naprave pa velja zelo stroga zakonodaja, so tudi pod rednim nadzorom inšpektorjev. Če ne bi bile varne, sploh ne bi mogle obratovati,« je zagotovil. Nekoliko problematične so v tem času sicer razmere na smučiščih, ko čez noč sneg pomrzne, čez dan pa je zelo južen. Zato je tudi treba upoštevati pravila na smučišču in ne voziti zunaj prog, je opozoril sogovornik.

Lani največ poškodovanih prav med mladimi

Letos se je po začasnih podatkih inšpektorata za notranje zadeve zgodilo nekaj več kot 460 nesreč na smučiščih, približno 375 jih je bilo z lažjimi telesnimi poškodbami, okoli 50 s hudimi. V lanski sezoni (2023/24) so z 22 smučišč po Sloveniji poslali zapisnike za 606 nesreč, v katerih je bilo udeleženih 625 obiskovalcev, med njimi 525 smučarjev in 95 deskarjev. Največ poškodovanih je bilo prav v starostni skupini od 11 do 14 let, skoraj polovica, najmlajši je bil sicer star štiri, najstarejši pa 86 let. Med vzroki nesreč je v evidenci največkrat navedeno pomanjkljivo smučarsko znanje, med vrstami poškodb pa zvini. Večino poškodb, okoli 515, je bilo tudi v minulem letu lažjih, 40 hudih, več kot 70 odstotkov udeležencev je bilo iz Slovenije, med tujimi največ iz Hrvaške. 

Podatki o nesrečah na smučiščih

V sezoni prej je bilo nesreč okoli 800, sicer pa je v primerjavi s statistiko od leta 2010/11 opaziti upadanje. Omenjeni podatki sicer obravnavajo le nesreče na smučiščih, posebej vodijo tiste, ki se zgodijo na žičniških napravah, je poudaril sekretar združenja žičničarjev Ernest Kovač, a teh je zelo malo, morda ena ali dve na leto. Vsaj dve sta se, sodeč zgolj po poročilih policije, tudi letos zgodili na teh napravah. 

Prilagoditi hitrost in se zavedati lasnih sposobnosti

Da je za nesreče na smučiščih največkrat krivo pomanjkljivo smučarsko znanje, ugotavljajo tudi sogovorniki na terenu. »Med vzroki sta največkrat nezadostno znanje in precenjevanje lastnih sposobnosti,« je dejal Uroš Šemrov iz šole smučanja Ski Bor. Poudaril je, da je pri smuki podobno kot pri vožnji avtomobila: treba je predvideti in oceniti dejanja soudeležencev, ogromno nesreč se namreč zgodi zaradi trkov in naletov. Treba je prilagoditi hitrost in se zavedati lastnih sposobnosti, še posebej kadar gre za smuko zunaj urejenih prog, ki pa zadnja leta za smučarje postaja vse privlačnejša, je še dejal Šemrov. V šolah smučanja v tej sezoni sicer ne opažajo več nesreč kot v preteklih. Prav tako ne na posameznih smučiščih. Na Voglu pravijo, da sezona v tem pogledu ni bila nič posebnega.

Ko govorimo o številu nesreč, je ključen podatek tudi število smučarskih dni, ki v zadnjih letih zaradi posledic podnebnih sprememb vztrajno upada, s tem pa je povezano število obiskovalcev. Po podatkih Ernesta Kovača so imela slovenska smučišča v tej sezoni 1,2 milijona obiskovalcev, v prejšnji okoli 900.000, rekord je bil dva milijona. V državi imamo sicer 60 smučišč z obratovalnim dovoljenjem, v povprečju jih deluje od 30 do 40, odvisno od malih smučišč, ki so bolj odvisna od naravnega snega.