Na ulicah mest v več kot stotih državah po svetu se je zbralo na tisoče mladih, ki zahtevajo spremembe. »To je šele začetek. Spremembe so na obzorju in ljudje se bodo zavzeli za svojo prihodnost,« je pred kratkim tvitnila 16-letna aktivistka Greta Thunberg, ki je navdihnila svetovni protest, zaradi svojega aktivizma pa je tudi nominirana za Nobelovo nagrado.



Tudi slovenske šolarke in šolarji so sodelovali v protestu. Mladi iz osmih slovenskih krajev so protestno zapustili šolske klopi in na ulicah od pristojnih zahtevajo konkretna dejanja proti segrevanju planeta. Podnebni protest se je začel ob pomenljivi uri – 11.55, kar simbolično ponazarja, da je zadnji čas, ko še lahko rešimo planet. Poleg protestov v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novem mestu so ti tudi v Kamniku, Ormožu, Slovenskih Konjicah, Brežicah ter na Ravnah na Koroškem. 



Najbolj množično so se mladi protesta udeležili na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki je bil poln. Po ocenah organizatorjev se jim je pridružilo okoli 9000 ljudi, tudi otroci iz vrtcev in njihovi starši ter nekateri drugi odrasli podporniki. Mnogi so bili opremljeni s transparenti, s katerimi so opozorili na grožnjo podnebnih sprememb.



Kot je v uvodu povedala dijakinja Reja, so prišli, ker morajo biti tam: »Ker odločevalci ne naredijo dovolj. Imamo dovolj – dovolj onesnaževanja, pasivnosti in praznih obljub. Čas je, da prisluhnemo znanosti. Za stanje ni odgovoren samo en človek, ampak sistem. In tu smo, ker mora biti sistem spremenjen. Starejšim generacijam ne zaupamo več, razočarani smo nad ignoriranjem največje krize v zgodovini človeštva. Kradete nam prihodnost in prihodnost naših otrok!« 

Mladi v Ljubljani so odločevalcem med drugim sporočili, da protestirajo, ker jih drugače ne poslušajo. »Očitajo nam, da gradimo gradove v oblakih in ne predlagamo rešitev, a z našim delovanjem smo jim pokazali, da nimajo prav. Borimo se za našo prihodnost, ker se oni ne, predlagamo zahteve in ukrepe, ker jih oni ne. Ukrepe, ki nam bodo dovolili razmišljati o boljšem svetu,« je bilo med drugim slišati.

Po končanem shodu so mladi svoje zahteve tudi osebno predali predsedniku vlade Marjanu Šarcu. V predsedniški palači pa so se sestali s Simonom Zajcem, državnim sekretarjem ter kandidatom za okoljskega ministra. 


 

»Da je nekaj narobe, smo ugotovili, ko ni bilo več snega na bližnjem hribu«

V Kopru je več sto mladih napolnilo osrednji Titov trg, kjer je protest trajal dobro uro. Na vprašanje, zakaj so prišli protestirat, odgovarjajo, da zato, ker jim ni vseeno za prihodnost planeta. Kot so povedale predstavnice organizatorjev protesta Dijana, dve Urški in Aja, se je podpora med mladimi za proteste bliskovito širila. »V ponedeljek nas je bilo šest, včeraj 30, danes pa že več sto tukaj na trgu!«



In vse skrbi isto – Zemlja. »Da je nekaj narobe z našim planetom, smo ugotovili, ko ni bilo več snega na bližnjem hribu, v morju pa vse manj rib. Tudi naši starši so ekološko ozaveščeni, doma redno recikliramo, kupujemo oblačila iz druge roke in uporabljamo čim manj vrečk. Se pa počutimo nemočne, nočemo plastike, a je v trgovini vse tako zapakirano,« pojasnjujejo. Današnji protest je začetni korak, ker mladim ni vseeno, pravijo.



Tudi Eva, dijakinja drugega letnika koprske gimnazije, na vprašanje, zakaj je prišla protestirat, pravi: »Skrbi me zaradi vse višjih temperatur. Sploh ni več pravih letnih časov. Izginjajo živalske in rastlinske vrste. Ni prav, da se to dogaja zaradi dobičkov multinacionalk. Profesorji so nas podprli in nam dovolili priti.« Lano in Jano iz sedmega razreda OŠ Elvire Vatovec Prade skrbi prihodnost, sta pa nekoliko razočarani, saj so iz njihovega razreda prišli samo štirje. »Pripeljala nas je učiteljica likovnega pouka, ki nas je veliko naučila glede negativnih posledic onesnaževanja. Tudi če zdaj nisva pri pouku, je to izobrazba za naše življenje,« pravita.



In medtem ko sta na protest prišla le dva sošolca Lane in Jane, so iz razreda Mateja in Vilija, ki obiskujeta tretji letnik Srednje tehniške šole v Kopru, prišli prav vsi: »Prišel je ves razred. Opažamo globalne podnebne spremembe in segrevanje planeta. Prišla je tudi naša učiteljica biologije. Razredničarka pa je rekla, da nam opraviči izostanek, če gremo na protest vsi.«



Na protestu se niso zbrali le mladi, pač pa tudi njihovi starši in drugi odrasli. Ena od udeleženk je bila tudi Vojka Lapajne, ki pravi: »Otroke sem danes vzela iz šole, zato, da se začnejo že od malega zavedati, da je okolje, v katerem živimo, nezdravo, in da je treba gojiti spoštljiv odnos do narave. Učitelji niso imeli nič proti, smo pa eni redkih staršev, ki smo to naredili. Menim, da bi morale sem priti vse šole in otroci bi se lahko marsičesa naučili.«


 

Maribor: Tu smo, da se zavzamemo za zeleno prihodnost

V Mariboru se je po ocenah organizatorjev zbralo okoli 1000 mladih. Med njimi je bila tudi Lea Arnejčič, ki je prišla na protest z masko. »Dosti je onesnaženja, zato nosimo tudi maske. Vedno slabša je situacija. Maska ponazarja splošno onesnaženost zraka, tal, vode, vsega,« je povedala in dodala, da se ji zdi, da imamo v Sloveniji dosti strokovnjakov in da bi se lahko nekaj spremenilo.

Druga udeleženka protesta Petra Pantar pa je prišla, ker verjame, da bi morali skrbeti za podnebno pravičnost. »Na tem se ne dela dovolj, zato smo se zbrali, da pokažemo podporo temu, da so potrebne spremembe in da se zavzamemo za zeleno prihodnost,« je povedala.

Za »okoljsko vsebino na prvem mestu« tudi v Celju

 
Dijaki Gimnazije Celje – Center (GCC) so se malo pred poldnevom sprehodili skozi mesto s transparenti in se pred sedežem mestne občine srečali s podžupanjo Bredo Arnšek. Že pred protestom so spisali manifest, v pismu, ki so ga izročili podžupanji, pa so strnili zahteve in predloge za čistejše okolje.
 
V pismu dijaška skupnost GCC prosi občino, »da okoljsko vsebino postavi na prvo mesto, da glasno opozarja na okoljsko problematiko ter sodeluje z vsemi deležniki pri njihovem reševanju«. Posebej so opozorili na problem prometa v Celju, skozi mestno središče gre namreč ves tranzitni promet proti Laškem, Radečam in še naprej proti Dolenjski.


 
Dijaki so sicer pohvalili zadnja prometna projekta celjske občine, in sicer Kolesce, gre za izposojo koles, in Celebus ali mestni avtobus, ki ga je Celje dobilo kot ena zadnjih mestnih občin v državi. Predlagali so, da bi občina še bolj promovirala uporabo avtobusa, koles in hoje ter še dodatno omejila število avtomobilov v mestu, uvedla zeleno politiko v taksi službah. Dodali so, da bi bilo treba povečati tudi število zelenih površin v občini, število pitnikov za vodo ter da bi začeli s projektom urbanega čebelarstva.
 
Podžupanja je mladim dejala, da se okoljskih problemov v občini zavedajo, da se z njimi resno in konkretno ukvarjajo, a da so to dolgotrajni procesi. Dodala je, da si v občini želijo sodelovanja z mladimi, županu Bojanu Šrotu pa bo predala dokument z njihovimi zahtevami in predlogi.
 
Čeprav je Celje ena bolj onesnaženih občin z veliko obremenjenostjo s PM10 delci, so bili na protestu prisotni le dijaki GCC. Prav tako o industrijskih, tudi preteklih, bremenih danes niso govorili. Glede na to, da je podžupanja mlade povabila na sestanek, bo za to očitno še priložnost.
 

»Zemlja nam govori, človeštvo pa je ne posluša«

Na glavnem trgu sredi Ormoža se je na protestu zbralo okoli 150 mladih s transparenti, ki so opozarjali, da je skrajni čas za okoljsko ukrepanje. Večina je bila iz ormoške gimnazije, pridružili pa so se še osnovnošolci iz Ormoža in Središča ob Dravi. »Zakaj bi se nam življenjska doba krajšala zaradi onesnaževalcev planeta?« se je spraševala dijakinja drugega letika iz Ormoža Sandra Kumer. »Žal še vedno molčimo; Zemlja nam govori, človeštvo pa je ne posluša. Nobeden od nas danes ne živi brez greha onesnaževanja. Pomemben je posameznik, vse se začne z njim,« je bila jasna. Aljoša Širovnik Vičar iz Gibanja za Muro pa je bil jasen: »Kaj nam bodo diplome, če bo planet čez dvajset let povsem ogrožen? O njegovi prihodnosti bomo odločali mladi z dvignjeno pestjo.«

Kot je povedala ravnateljica gimnazije Ormož Klavdija Zorjan Škorjanec, so se dijaki sami odločili za protest, saj se po njenih besedah zavedajo te velikanske problematike.
 

V Novem mestu opozarjali, da ni več časa, nenapovedan protest tudi v Brežicah

V Novem mestu se je po podatkih policije zbralo kakšnih 200 udeležencev. Kot nam je povedala ena od sogovornic, so veseli, ker se jih je zbralo toliko, saj so na začetku pričakovali le udeležence z ene srednje šole, prišli pa so z vseh novomeških. Nenapovedano pa so protest pripravili tudi v Brežicah, kjer se je zbralo okoli 50 ljudi.

Podobno kot v drugih krajih, so tudi na Dolenjskem mladi poudarjali, da se borijo za svojo prihodnost. »Že z uro našega protesta, pet do dvanajstih, hočemo pokazati, da nimamo več veliko časa, da popravimo stanje v okolju. Poleg tega pa je naš namen pokazati, da mladi znamo stopiti skupaj in da se zavedamo, kako krizno je stanje na področju ohranjanja okolja. Mi se borimo za svojo prihodnost. S tem protestom želimo vladi sporočiti, da naj ukrepa sedaj, ker je jutri lahko že prepozno. Če pa se v letu dni razmere ne bodo spremenile, bomo še naprej protestirali in zahtevali od vlade ukrepe, dokler se stvari ne bodo začele spreminjati,« je povedala Lejla Majkič, dijakinja Srednje ekonomske šole Novo mesto. 



Dijak Zdravstvene šole Novo mesto Žan Novak pa pravi, da je potrebno nekaj stvari povedati na glas. »Rešitve za podnebne spremembe so namreč znane, a se nič ne naredi na tem področju. To je potrebno spremeniti, zato sem se udeležil teh protestov. Poleg tega pa so še tri ure proste. Toda če bo gibanje s temi podnebnimi protesti nadaljevalo, bom sodeloval, ker je to naš planet in bomo mi živeli na njem. Ne želim ga takega zapustiti našim zanamcem.«

Tudi Manja Gorenc, dijakinja Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, je prepričana, da je pomembno, da opozarjajo na podnebno grožnjo. »Sodelovanje na takih dogodkih še toliko pomembnejše za nas, dijake iz programa naravovarstvenikov, ki nam bo ohranjanje okolja poklic. Po mojem mnenju je največji problem podnebnih sprememb v tem, da so ljudje neozaveščeni o razsežnostih podnebnih sprememb, problematična pa je tudi neresnost ljudi sploh. Vsekakor pa bom na teh protestih, če bo potrebno, še sodelovala,« pravi.
 

Mladi s konkretnimi zahtevami

Že pred današnjim Podnebnim štrajkom so predstavniki iniciative Mladi za podnebno pravičnost včeraj predstavili tudi konkretne ukrepe. Med drugim zahtevajo zaprtje Teša in premogovnika Velenje, od vlade pa, da za reševanje podnebne krize vzpostavi delovno skupino, ki bi vključevala vladne in lokalne odločevalce, sindikate, delodajalce, okoljevarstvenike, naravovarstvenike in druge strokovnjake.




Na okoljskem ministrstvu, kjer protest mladih podpirajo, nameravajo še letos pripraviti dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050, s katero bodo morali najti odgovore na zahtevna vprašanja, kakršno je morebitno predčasno zaprtje Termoelektrane Šoštanj.