Ljubljana – Prostovoljke in prostovoljci programa Starejši za starejše (SzS) so bili po prvi epidemiji covida-19, ko so se jim spet »odprla« vrata in so lahko obiskovali starejše, zelo aktivni.

Kakor pravi Rožca Šonc, predsed­nica programa Zdus – Starejši za starejše, so pri tem humanem delu izvedeli veliko pozitivnih zgodb uporabnikov, pa tudi manj pozitivnih, žalostnih.

Seveda so, poudarja Rožca Šonc, uporabniki programa težko čakali na prostovoljce, saj so zlasti pogrešali osebne stike in pogovore, ki so ena od velikih in pomembnih ponudb tega programa. Predsednica Starejših za starejše opiše eno od tisoč in več takšnih zgodb z njihovih obiskov.

Tako je ena od prostovoljk obiskovala gospo, staro čez 80 let, ki je živela sama; trikrat na teden. Potem pa je gospa v septembru padla, si zlomila kolk in na koncu pristala v domu za starejše. Toda prostovoljka iz SzS je še vedno povezana s to »stranko«, saj jo obiskuje tudi v domu, kjer zdaj živi.

A tu je še en detajl: obiskuje in poskrbi tudi za njene muce, kar je za gospo zelo pomembno. Spet neka druga uporabnica programa si je zlomila roko, zaradi česar potrebuje pomoč in oskrbo. In »njena« prostovoljka je prevzela skrb zanjo, spremlja jo k zdravniku, organizira prevoz in poskrbi za njeno prehrano, nam razlaga predsed­nica SzS Rožca Šonc.




 

Petinšestdeset tisoč obiskov

Program Starejši za starejše je bil tudi letos v teh negotovih in »zaprtih« časih uspešen, saj so od začetka leta do zdaj opravili skupaj že dobrih 65.000 obiskov.

V prvem valu epidemije so bili obiski zelo omejeni, a so se jim po koncu ukrepov, torej po 1. juniju, vrata spet odprla – vse do drugega vala – in od takrat do konca oktobra so izvedli več kot 26.600 obiskov.

»Izkušnje iz časa spomladanske karantene so nam pokazale, da so nekateri prostovoljci, društvene in pokrajinske koordinatorke kljub omejitvi opravili več kot 2300 prostovoljskih ur z obiski, ki so bili nujni in ki so jih zahtevale nastale razmere. Dostavljali smo zdravila iz lekarn, trgovin, prinašali živila in delili podarjene obroke hrane.

Ob tem pa ne smemo pozabiti, da smo v dveh mesecih in pol karantene opravili 40.700 stikov po telefonu, tako s pogovori kot tekstovnimi sporočili, izdelali 34.400 mask in izpeljali več spletnih delavnic razgibavanja za ohranjanje zdravja,« poudarja Rožca Šonc.



Po koncu prve epidemije, torej po 1. juniju, so se v programu Starejši za starejše s prostovoljci dogovorili, »naj se sami za osebni obisk odločajo po svoji presoji glede na potrebe uporabnikov, ob res doslednem upoštevanju navodil in uporabi zaščitnih sredstev«.

Še zlasti so poudarili, da seveda pazijo tako na svoje zdravje kot zdravje uporabnikov, »saj bomo le zdravi lahko pomagali sebi in drugim«. Uvedli so tudi nov oziroma nadgrajen program BIPRO »z beleženjem telefonskih pogovorov kot vrsto pomoči in izdelali navodila za to beleženje«.

Seveda so ponosni na opravljeno humano delo v teh težkih epidemijskih časih, samo od 1. junija do začetka druge epidemije oziroma konca oktobra so opravili 26.663 obiskov pri skoraj 20 tisoč ljudeh.

Ob tem so izvedli skoraj 17.100 storitev pomoči, opravili s 641 ljudmi več kot 1630 telefonskih pogovorov. Pomembno je tudi druženje, zlasti spremstvo, sprehodi, branje, igranje družabnih iger, ter organiziranje prevozov, dostava blaga iz trgovin, humanitarnih paketov, hrane.



In še veliko drugih vrst pomoči: tako pri hišnih opravilih kot pri uveljavljanju pravic na CSD, upravnih enotah, občinah, pri patronaž­ni službi ...


 

Iskalnik pomoči

Kakor poudari Rožca Šonc, predsednica SzS, sodelujejo tudi pri akcijskem načrtu za pomoč ranljivim skupinam: »Na povabilo NIJZ sodelujemo v operativni skupini, ki pripravlja akcijski načrt pomoči ranljivim skupinam ob duševnih stiskah, zdravstvenih težavah in drugih problemih oskrbe kot posledici covida-19.

V skupini sodelujejo humanitarne organizacije, zavodi in društva, vsak s svojo ciljno skupino. Mi seveda zastopamo starejše v obsegu storitev programa Starejši za starejše. Pripravlja se skupni iskalnik pomoči, ki bo vseboval vse naslove organizacij s telefonskimi številkami, kamor se bo posameznik lahko obrnil po potrebno pomoč.

Iskalnik bo dobrodošel pripomoček tako za naše izvajalce programa kot vse starejše, ki bodo potrebovali katero od ponujenih pomoči.«

Gotovo je treba izpostaviti, kar pravi tudi Rožca Šonc: »Prostovoljci programa smo tako v prvem valu epidemije kot zdaj, ko smo sredi drugega vala, dokazali, da nam je mar za sočloveka, kar je poslanstvo prostovoljstva in medsebojne pomoči, in to dokazujejo tudi rezultati dela.«