Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Cena zemljišča nekdanje ladjedelnice kopni

Ponovni poskus prodaje degradiranega industrijskega območja v Izoli, kjer naj bi v prihodnosti razvijali turizem.
Na izolski občini so v krovnem prostorskem aktu – občinskega prostorskega načrta –, ki naj bi ga po napovedih sprejeli letos spomladi, na območju nekdanje ladjedelnice predvideli turistično dejavnost. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Na izolski občini so v krovnem prostorskem aktu – občinskega prostorskega načrta –, ki naj bi ga po napovedih sprejeli letos spomladi, na območju nekdanje ladjedelnice predvideli turistično dejavnost. FOTO: Voranc Vogel/Delo
17. 2. 2021 | 06:00
17. 2. 2021 | 10:19
4:09
Zemljišče nekdanje Ladjedelnice Izola, ki se na dobrih 42.000 kvadratnih metrih razprostira tik ob obali, je bilo v preteklih desetletjih že predmet številnih prodaj, stečajev in tudi kazenskih postopkov. V letih pred gospodarsko krizo naj bi bilo po nekaterih podatkih ovrednoteno celo na več kot 40 milijonov evrov. Prihodnji teden jo namerava lastnica – Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) – ponuditi na dražbi po izklicni ceni 6,61 milijona evrov.

»Interes za nakup zemljišča nekdanje Ladjedelnice Izola obstaja, vendar podrobnosti v tej fazi še ne moremo razkrivati,« so povedali na DUTB, ki so dražbo razpisali za 25. februar, jutri pa se bo iztekel rok za vplačilo varščine, določene v vrednosti 50.000 evrov. Pred leti so za širše območje, ki vključuje tudi sosednje zemljišče nekdanjega Delamarisa, dali izdelati idejni projekt za gradnjo turističnega naselja. Ta bi vključeval slabih 18.000 kvadratnih metrov površin, dobrih 12.000 kvadratnih metrov pa bi obsegal vodni park. Danes degradirano industrijsko območje je že dolgo naprodaj, izklicno ceno za tokratno dražbo pa so postavili za skoraj 2,4 milijona evrov nižje – od prej zahtevanih devetih milijonov evrov.


Območje s številnimi omejitvami


Na izolski občini so v krovnem prostorskem aktu – občinskega prostorskega načrta –, ki naj bi ga po napovedih sprejeli letos spomladi, na območju nekdanje ladjedelnice predvideli turistično dejavnost. »Gre za strateško odločitev občine, ki namerava vzpostaviti tudi promenadno pot vzdolž obale in nove zelene površine,« pojasni Marko Starman, vodja občinskega urada za prostor in nepremičnine. Ob tem doda, da je za to območje treba šele sprejeti občinski podrobni prostorski načrt, v katerem bodo določili natančne vsebine. Ena od možnosti, ki so jo dopustili, je tudi pristanišče za potniški promet. »Ob tem je treba upoštevati, da je ta del obale izpostavljen poplavni nevarnosti, zato bo treba izvesti nasutje.

Danes degradirano industrijsko območje je že dolgo naprodaj.
Danes degradirano industrijsko območje je že dolgo naprodaj.


Poleg tega tu poteka 25-metrski obalni pas, ki ga država po potrebi lahko razširi ali uveljavi predkupno pravico. Predvideni so urejeni dostopi do morja in plavajoči pomoli. Predkupno pravico pa ima tudi občina, saj gre za območje, ki sodi v zavarovano kulturno dediščino – in to je treba seveda ohraniti. »Tu nikakor ne bi bilo mogoče graditi objekta, vplival bi na veduto izolskega otoka,« še pravi Starman.
 

Kupci še vedno niso znani


Po besedah izolskega podžupana Alekseja Skoka sta se za nekdanjo Ladjedelnico, skupaj s kompleksom Delamarisa, pred leti zanimala dva resna nemška kupca. »Največja ovira je bila združiti obe območji, ki sestavljata celoto, a za njima stojita dva prodajalca z različnimi pogoji,« omeni. Delamarisovo zemljišče je v lasti Heta Asset Resolution, slovenske podružnice slabe banke nekdanje Hypo Alpe Adria Bank, ki jo je lani kupil srbski poslovnež Miodrag Kostić. Ta je prek Gorenjske banke lastnik še dveh večjih izolskih zemljišč – bližnjega kompleksa Merkurja na Rudi, ob obalni cesti, in tako imenovanega izolskega trikotnika ob izolski marini.

V izolskem Galeb Grupu, ki so bili prvotni lastniki izolske ladjedelnice in so zemljišče leta 2007 prodali za 21 milijonov evrov, pozneje pa so izkazali interes za ponoven nakup, o svojih prihodnjih načrtih pa molčijo. Na tem območju sicer deluje njihov Jahtni center. »V turizem je v teh časih tvegano vlagati, poleg tega je vprašanje, kdaj bi na tem območju lahko sploh začeli graditi,« je komentiral Ante Guberac, predstavnik gradbenega podjetja Grafist, ki se je v preteklih letih usmerjal tudi v turizem.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine