Zdravstvena inšpekcija ugotovila 297 cepljenj v nasprotju s pravili

Zatem ko je dopoldanska vladna novinarska konferenca minila v duhu napovedane vrnitve najmlajših otrok v vrtce in razrede prve osnovnošolske triade v devetih od dvanajstih slovenskih statističnih regij, ki so po vladnem načrtu izpolnile kriterij uvrstitve v rdečo epidemiološko fazo, je bila popoldanska predvsem v znamenju poročila o inšpekcijskem nadzoru izvajalcev cepljenja.

Inšpektorica Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata je predstavila ugotovitve kolegov, med njimi cepljenja partnerjev ali sorodnikov izvajalcev mimo kategorij najranljivejših, ki jih je že minuli teden označila za »presenetljive«.

Tokratni gost iz vladne ekipe je bil minister Janez Cigler Kralj, ki mu nekatere stranke opozicije zaradi dela v času epidemije in očitkov glede financiranja Zavoda Iskreni napovedujejo interpelacijo, a tega še ni želel komentirati.



Ob tem je voditeljica konference Maja Bratuša potrdila, da se vladno rahljanje ukrepov v rdečih regijah nanaša tudi na delo v muzejih, galerijah in knjižnicah, ki je predvideno med sprostitvami na vladnem epidemiološkem »semaforju«. Muzeji in galerije bodo vrata znova odprli v soboto, knjižnice pa že delujejo, a v zelo omejenem obsegu.



Njihove izjave si lahko ogledate v videu:


 

Minister interpelacije še ne želi komentirati

Minister Janez Cigler Kralj je pred mikrofon stopil predvsem z namenom predstavitve PKP8, katerega osnutek je danes obravnavala vlada. Ponovil je, da je njegov glavni cilj ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu, trgu dela, zdravstvenemu in socialnemu varstva. V Državni zbor naj bi osnutek predvidoma prišel nekje sredi prihodnjega tedna.

Proračun bo predvidoma obremenil s 320 milijoni evrov. Znotraj tega naj bi subvencioniranje dviga minimalne plače državo predvidoma stalo 47 milijonov evrov. Ta poteza vlade je bila v gospodarstvu različno sprejeta.

Cigler Kralj je sicer ocenil, da je vlada doslej z ukrepi pomagala ohraniti okoli 330.000 delovnih mest. Odločanja ustavnega sodišča glede tega, da so sindikati prisilno upokojevanje dali v ustavno presojo, ni želel komentirati.



Na pričakovano novinarsko vprašanje glede napovedane interpelacije je povedal, da njene vsebine še ne pozna. Komentiral jo bo, ko jo bo prebral, je napovedal. Glede vprašanja o prevelikem številu smrti v domovih, ki ga je bil deležen zatem, pa je znova ponovil, da je bilo področje oskrbe starejših v domovih starejših občanov že v preteklosti zapostavljeno, zaradi česar so epidemijo pričakali prostorsko, kadrovsko in finančno na kolenih.

Sam je znova ocenil, da so za zaščito najranljivejših v domovih naredili vse, kar je bilo mogoče. Glede odnosa do cepljenja oziroma nasprotovanja le-temu v okviru delovanja zavoda Iskreni.net pa je navedel, da stališča zavoda glede cepljenja ne pozna, a da stališče o cepljenju ni bilo med pogoji za dodelitev sredstev. Je pa, kot je dejal, seznanjen, da je zavod »preko portalov objavil številne članke v podporo cepljenju«.
 

Nekateri izvajalci cepili mimo vrste

Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata je za obdobje med 11. in 17, januarjem navedla, da je bilo v tem času 3615 nadzorov, ob tem pa izrečenih 28 prekrškovnih sankcij. Izdali so tudi 373 opozoril in 91 upravnih ukrepov.

Poudarek pri delu inšpektorjev pa je trenutno na nadzoru izvajanja cepljenja proti covidu-19, preverjali so število cepiv in dejansko izvedbo cepljenja. Z ugotovitvami, ki se nanašajo na dosedanje nadzore do 16. januarja, so včeraj seznanili vlado.

Nadzor so opravili v 15 bolnišnicah in 6 zdravstvenih domovih. Preverjali so, za koliko odmerkov so na posameznem cepilnem mestu zaprosili, koliko so jih prejeli, koliko cepljenj so dejansko izvedli, kdo je bil cepljen in ali o tem poročajo v elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov.

Do 16. januarja so zaznali 297 odmerkov cepiva, ki so bili uporabljeni v nasprotju s strategijo, ki določa prednostne skupine. To predstavlja okoli dva odstotka vseh.

Inšpektorji so cepljenja, ki niso skladna z državno strategijo in so jih bili deležni sorodniki, partnerji ali prijatelji izvajalcev, odkrili pri šestih zavezancih, največ na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Cepljenja mimo vrste so večinoma potekala s t. i. šestim odmerkom. ​Pri cepljenju so namreč do 30. decembra iz posamezne viale pridobili po 5 odmerkov cepiva, od dneva zatem pa na podlagi mnenja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ tudi šestega.

Zdravstveni inšpektorat je doslej štirim zavezancem izdal upravno odločbo, in sicer dvema bolnišnicama, v Novi Gorici in Novem mestu, in prav tako dvema zdravstvenima domovoma, v Domžalah in Velenju. V ostalih primerih postopki še potekajo. Tudi sami nadzori še prioritetno potekajo, nepravilnosti ugotavljajo tudi v tem tednu. Hujših ukrepov od upravnih odločb, s katerimi inšpektorat opozori na nepravilnosti in zahteva njihovo odpravo, zaenkrat ne bo.

Inšpektorji so ugotovili tudi zelo velik, kar 86-odstotni delež nepopolnih vnosov cepljenj  pri izvajalcih, in sicer zaradi ne dovolj natančnega opredeljevanja časa, v katerem morajo cepilci o izvedenih cepljenjih poročati v e-register. Na to so opozorili vlado, predlagajo, da se to natančneje opredeli.
 

Minuli vikend brez gneče

Namestnik generalnega direktorja Policije Tomaž Pečjak je predstavil aktivnosti policije od 14. januarja do včeraj. Pohvalil je državljane, ki so se minuli teden po njegovem mnenju izkazali pri upoštevanju pravil rekreiranja in prehajanja znotraj statističnih regij. Gneče na najbolj priljubljenih točkah ni bilo. Zahvalil se je tudi vsem, ki so skrbeli za urejanje prometa, parkirišč, skrbeli za informiranje in usmerjanje ljudi ter skupaj z upravljalci cest poskrbeli, da so bile vse cestne relacije prevozne za morebitna intervencijska vozila.

Policisti so sicer opravili nadzor na 16.064 krajih, kar je bilo nekaj več kot teden pred tem. Izrekli so 1247 ukrepov, od tega so izdali 333 plačilnih nalogov. Večinoma je šlo za prehajanje meja občin ali gibanje v času policijske ure.

Od 14. do 20. januarja je policija na mejnih prehodih in kontrolnih točkah izdala skupaj 4307 potrdil o napotitvi v karanteno na domu, kar je za 66,8 odstotkov manj kot teden dni poprej. Glede na državo prihoda je bilo največ napotitev v karanteno za osebe, ki so pripotovale iz Bosne in Hercegovine, Kosova, Severne Makedonije in Hrvaške.

Glede na napovedano sobotno odprtje smučišč je opozoril, da bodo na voljo le osebam, ki prebivajo v statistični regiji, kjer se smučišče nahaja.

Sprememba, ki jo je navedel Pečjak, pa se nanaša na vstop v Slovenijo iz države na rdečem seznamu. Brez karantene ali predložitve negativnega izvida testa bo ta dovoljen za vzdrževalna dela na zasebnem objektu ali zemljišču, ki ga ima oseba v lasti, najemu ali uporabi in se čez mejo vrača v roku 12 ur po prehodu meje.