Šrot kupil spomenik in obesil Kanglerja

Celje – Mestni župan in odvetnik Bojan Šrot je od delniške družbe Kompas Celje kupil vogalno pritličje in del prvega nadstropja spomeniško zaščitene stavbe na Glavnem trgu 1 v križišču s Prešernovo ulico v središču starega mestnega jedra. Na pojasnila, za katere namene bo uporabljal prostore, še čakamo. Čeprav po naših podatkih nakup še ni v celoti zaključen, Šrot prostore že uporablja, saj so na vseh pritličnih oknih obešeni plakati Franca Kanglerja za bližnje volitve v evropski parlament. Kangler je imel v soboto v bližini tudi predvolilno stojnico, ko sta občina in Zavod Celeia na Glavnem trgu priredila Dan otoka Paga. Šrot je prijatelju Kanglerju na stojnici delal družbo.
 
Kompas Celje je imel na tem naslovu 275 kvadratnih metrov poslovnih prostorov v pritličju in prvem nadstropju, oboje skupaj pa so javno prodajali za okoli 400.000 evrov. Čeprav odgovorov Bojana Šrota še nimamo, naši viri pravijo, da naj bi zanje plačal nekaj več kot 300.000 evrov.
 
Z MO Celje še čakamo tudi na pojasnilo, ali sta prodajalec in kupec občino seznanila s poslom in ali sta dobila potrdilo, da MO Celje ne uveljavlja predkupne pravice, ki jo ima v starem mestnem jedru. Tudi ne, kdo je morda odločil, da je ne bodo uveljavili.
 
Navsezadnje gre za izjemno lokacijo sredi območja za pešce tik ob priljubljeni celjski Zvezdi, kjer se stikajo poti sprehajalcev in obiskovalcev mesta.
 
Kompas Celje je sicer še vedno registriran na tem naslovu, a zaposlenih v Celju ni več. Poslovalnici ima v Ljubljani in Velenju, celjske lokacije pa menda ne potrebuje več, ker turistična agencija posluje predvsem na spletu.
 
Stavba na Glavnem trgu 1, v kateri so tudi prostori tukajšnje enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, je sicer zaščitena kot spomenik lokalnega pomena. Gre za meščansko hišo, v kateri je bila nekoč lekarna, zadnjega pol stoletja pa turistična agencija. Po registru kulturne dediščine je poslopje dvonadstropno, ima štiri trakte v renesančnem slogu s poslikanimi dvoriščnimi arkadami, ki jih delno uporablja zavod, nekoč je bila v enem delu zdaj zaprta restavracija Majolka. V notranjosti so stopnišče s kovanimi mrežami iz zgodnjega 17. stoletja in oboki. Stavba je bila prvič omenjena leta 1578. Danes ima obnovljeno neobaročno fasado iz leta 1891, kot spomenik lokalnega pomena pa je bila določena leta 1986.