V nadaljevanju preberite:

Zakon o dedovanju določa, da se zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti, takoj ko sodišče izve, da je kdo umrl ali je razglašen za mrtvega. Če umrli zapusti nepremičnino, mora sodišče opraviti tudi zapuščinsko obravnavo in izdati ustrezen sklep. Čeprav je večina zapuščinskih postopkov končana v šestih mesecih od uvedbe postopka, lani je bilo kar 85 odstotkov vseh zapuščinskih zadev končanih na prvem naroku, pa obstajajo primeri, ki se vlečejo precej dlje oziroma zapuščinski postopki sploh niso izvedeni.

Težava so predvsem postopki, povezani s starimi nepremičninami z več dediči, ki so že pokojni ali razseljeni po svetu, njihovi potomci pa nimajo stikov s Slovenijo. Zapuščinski postopki zato niso izpeljani. Po veljavni ureditvi postane lastnica zapuščine brez dedičev izključno Republika Slovenija. Po novem – tako je ministrstvo za pravosodje zapisalo v osnutek sprememb zakona o dedovanju – naj bi nepremičnine brez dedičev postale last občin. Kaj še bo drugače in kakšne so pričakovane posledice sprememb? V Kopru na primer so v oceni, ki so jo  izvedli v sklopu priprave občinskega prostorskega načrta, zapisali, da je od 20 do 30 odstotkov nepremičnin marsikatere koprske vasi neaktiviranih.