Po zdravnika v ambulanto za neopredeljene, vrste predolge, kader preobremenjen

Za pacienta se v zdravstvu v letu, ki se je poslovilo, nič bistvenega ni spremenilo na bolje. Ljudje, ki so ostali brez osebnega zdravnika, si pomoč še vedno iščejo v ambulantah za neopredeljene, čakalne vrste so predolge, kader toži o obremenitvah in prenizkih plačah ter zapušča javne ustanove. Lani se je poslovil tudi minister za zdravje, nekontinuiteta v vodenju tega resorja pa je rakava rana številnih problemov.

Desetega januarja lani je bila vseslovenska stavka pacientov, letos pa bodo 9. januarja stavkali zdravniki, ki so si lani glede stavke premislili. Želijo si novega plačnega stebra v zdravstvu, poleg tega jih jezijo anomalije, ki so nastale po aprilskem neenakomernem zvišanju plač zdravnikom v določenih plačnih razredih, zato se dogaja, da mlajši zdravniki po dohodkih prehitevajo starejše.

Če bi morali izbrati največji dogodek lanskega leta v zdravstvu, je to ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma njegov prenos v obvezno zdravstveno zavarovanje. Ta sprememba se je zgodila kot odziv na padanje javnomnenjske podpore vladi, zadnje tehnične podrobnosti za njeno izpeljavo, pa so bile sprejete v zadnjem trenutku – v interventnem zakonu tik pred koncem lanskega leta.

Ta interventni zakon pa je, namesto da bi se usmeril zgolj na urejanje nejasnosti glede pobiranja prispevka, ki nadomešča dopolnilno zavarovanje, prinesel še veliko sistemskih sprememb in s tem povzročil precej vznemirjenja. Ni bilo usklajevanja s socialnimi partnerji, med členi pa se je pojavil tak, s katerim se je želelo uvesti prisilno delo za zdravstvene delavce. Zaradi velikega upora je bila pozneje dikcija tega člena spremenjena.

Nova ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je pojasnjevala, da so bile sistemske spremembe v interventnem zakonu nujne tudi zaradi vzdržnosti finančne blagajne. Tako so podaljšali obdobje plačevanja bolniških odsotnosti v breme delodajalca in določili najvišje mogoče nadomestilo za odsotnost z dela.

Z novim letom smo torej dobili nov obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov, ki se bo všteval v dohodninsko olajšavo. To pomeni, da bodo bogatejši na boljšem, v proračun pa se bo nateklo za približno deset milijonov evrov manj denarja. Že zdaj je jasno, da bo treba, če bodo v zdravstvu pravice ostale nedotaknjene, stroški pa se bodo zviševali, prispevek, ki se bo od leta 2025 usklajeval z rastjo povprečne bruto plače, zvišati. Vse glasnejši so pozivi k pravičnejši odmeri tega prispevka.

Vrtenje na mestu

Če strnemo, vlada Roberta Goloba si je v zdravstvu postavila ambiciozne načrte, a do zdaj ji časovnici, ki si jo je določila za ureditev tega področja, ne uspe slediti. Poleg tega si je delo otežila sama z zavezami, ki jih je podpisala. Na primer: sporazum s Fidesom predvideva plačni steber za zdravstvo v enotnem plačnem sistemu, ki bi moral biti v parlament vložen do 1. julija 2023, a do zdaj še ni.

Na koalicijskem vrhu o zdravstvu na Brdu smo točno pred letom dni slišali, da je največji problem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki ga je treba strukturno prenoviti, in da se bo reforma začela prav tam. Od 4. aprila do 3. maja 2023 je že bil v javni razpravi predlog zakona o ZZZS, v katerem je bila predvidena tudi strukturna prenova upravljanja zavoda, in sicer v tričlansko upravo in enajstčlansko skupščino, zdaj pa postaja vse bolj jasno, da so te ideje pospravljene v predal.

V programu za delo koalicije 2022–2026 je bilo glede zdravstva predvidenih še veliko drugih stvari, ki se še niso premaknile z mrtve točke. Veliko upov in pričakovanj je zato zdaj usmerjenih v dr. Valentino Prevolnik Rupel, ki je na položaju ministra za zdravje nasledila Danijela Bešiča Loredana, a je že realno nakazala, da na sredini mandata ne bo mogoče izpeljati vseh sprememb.

Po njenem prihodu so na ministrstvu predstavili 55 usmeritev zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, v katerih pa manjka jasen časovni načrt. Napovedana je ukinitev napotnic z oznako zelo hitro, prenova ambulant družinske medicine (okrepitev tima, prenos kompetenc in odgovornosti, timsko delo), spremenili naj bi glavarinske količnike, ki zdaj upoštevajo le starost pacientov, ne izražajo pa zahtevnosti obravnave posameznih bolnikov. Glede smernice o ukinjanju financiranja zdravstvenih programov z manj kot 0,2 tima so na ministrstvu že naredili korak nazaj.

Številni problemi

Tudi letos v zdravstvu ne bo splošnega dogovora, saj je zmanjkalo časa za usklajevanja. Financiranje bo tako kot prvič lani spet potekalo po uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024, ki pa mora biti še sprejeta.

Sicer pa je bilo lani v zdravstvu veliko zamujenega tudi zaradi nesoglasij med premierom Robertom Golobom in Danijelom Bešičem Loredanom. Prvi je zato, ker ni zaupal ravnanju drugega, strateški svet za zdravstvo prestavil pod svoje okrilje. V javnosti je dejal, da je s tem želel pokazati, kako pomembna je za to vlado ureditev razmer v zdravstvu, že nekaj mesecev pozneje pa je z odstopom, ki ga je dal v podpis Bešiču Loredanu, postal jasen dejanski vzrok te spremembe.

Po julijskem odhodu Danijela Bešiča Loredana je ministrstvo mirovalo, neuresničene naloge so se kopičile in oktobra padle na pleča nove ministrice.

Dogodki, ki so v preteklem letu še zaznamovali zdravstveno področje in smo jih v Delu razkrivali ali opisovali, so bili: prenova ljubljanskega UKC, ki je zastala, kriza na otroški srčni kirurgiji, ki jo rešujejo s podjemniki, velika zaloga cepiv proti covidu-19, boj srčnega kirurga Tomislava Klokočovnika z ministrstvom za zdravje, ki mu ne izda dovoljenja za operacije v SB Celje, zamujanje s programom presejanja novorojenčkov na nekatere bolezni (spinalno mišičo atrofijo ...), čakanje na razpis za štipendije za poklice v zdravstvu, ki ga kljub predvidevanjem, da bo objavljen konec lanskega leta, še vedno ni.