Sprejeli 20 pacientov in odkrili štiri karcinome

V 26 dermatoloških ambulantah po vsej državi je brezplačno pregledovanje morebitnih sprememb na koži za več kot 300 gradbincev v polnem teku. Z akcijo, ki je preventivne narave, vsako leto znova ozaveščajo o pomembnosti zgodnjega odkrivanja melanoma ali kožnega raka. Teh pregledov zaradi epidemije zadnji dve leti niso izvajali.

O rezultatih akcije še ni mogoče govoriti, saj bo trajala do 25. maja. Vodja letošnje kampanje Euromelanoma v Sloveniji dermatolog prof. dr. Igor Bartenjev je za Delo že ocenil, da bodo pri preventivnih pregledih odkrili od 15 do 20 karcinomov in od pet do deset melanomov. V njegovi ambulanti so preteklo soboto v okviru omenjene akcije sprejeli 20 pacientov in odkrili štiri karcinome. Enega pri 40–50 let starem gradbenem delavcu. Vse karcinome bodo izrezali in opravili histologijo, zato bo treba za dokončne izvide še nekaj časa počakati.

Sonce velja za velik dejavnik tveganja, na katerega lahko vplivamo, poudarja Bartenjev, medtem ko na genetske dejavnike ne moremo. UV sevanje (naravno ali umetno) je po besedah predstojnice ljubljanske Dermatovenerološke klinike prim. doc. dr. Tanje Planinšek Ručigaj za kožo izjemno nevarno, deset odstotkov na novo odkritih melanomov pa je tudi genetsko pogojenih. Veliko pozornost je treba po besedah strokovnjakov nameniti spremembam znamenj, saj se kar tretjina kožnega raka razvije že iz obstoječih znamenj ali ranic, ki se ne zacelijo.

Tanja Planinšek Ručigaj pravi, da je zelo dobro, da ob sumih na melanom zdravnik izda napotnico za pregled pri specialistu z oznako izredno hitro. Čakalne dobe so mesec dni ali več.

Odzvalo se je premalo gradbenikov

Gradbeni delavci so soncu zelo izpostavljeni, zato so jih v okviru letošnje akcije želeli posebej privabiti k pregledom. Med vsemi, ki so se želeli prijaviti, pa je bilo gradbenikov žal izjemno malo. »To je očitno populacija, ki slabše skrbni za svoje zdravje, ne spremlja medijev, pozna se tudi, da jih veliko slabše govori slovensko,« ugotavlja Bartenjev. Po njegovem se je tudi tokrat pokazalo, da v tovrstnih kampanjah zmeraj nagovarjajo tiste, ki so že nagovorjeni in ozaveščeni. »Zato bi bilo treba razmisliti, kako bi bilo smiselno pristopiti do ranljivejše populacije,« je sklenil.

Omenjeno preventivno akcijo organizira Evropska akademija za dermatovenerologijo. Slovenija se je akciji pridružila sedemnajstič v 21 letih. Pregledi niso takšni, ki bi jih izvajali za širšo populacijo. Po besedah Bartenjeva pa se zavzemajo za to, da bi tudi pregledovanje kože nekoč postal podoben javnozdravstveni program, kot sta Dora in Svit. Imenoval bi se Kora (kožni rak), na preventivne preglede pa bi v tem primeru vabili populacijo, starejšo od 50 let.

Bo po dveh letih epidemije, zaradi katere so ljudje odlašali s pregledi, odkritih več nevarnih kožnih sprememb? Igor Bartenjev po covidu-19 v svojih ambulantah že odkriva melanome, ki so v povprečju mnogo bolj napredovani, kot pa so bili na primer leta 2019. Prepričan je, da je to posledica vsaj prvega leta epidemije, ko so morale vrata zapreti tudi dermatološke ambulante.