Pod lupo dermatologov tokrat gradbinci

Več kot tristo gradbenih delavcev med 40. in 50. letom, ki dela opravljajo na prostem in si dermatologa težko privoščijo oziroma do njega ne pridejo, bo v maju deležnih brezplačnega preventivnega pregleda morebitnih sprememb na koži pri enem od 26 slovenskih dermatologov, ki se pridružujejo vseevropski preventivni akciji ozaveščanja o kožnem melanomu, pomenu njegovega zgodnjega odkrivanja in zdravljenja, predvsem pa učinkovite zaščite pred soncem.

Vodja letošnje kampanje Euromelanoma v Sloveniji dermatolog dr. Igor Bartenjev ocenjuje, da bodo v sklopu preventivnih pregledov, ki bodo potekali med 8. in 25. majem, odkrili petnajst do dvajset karcinomov in med pet do deset melanomov.

Pri nastanku kožnega raka je bolj kot starost pomembna »kilometrina« ultravijoličnih žarkov, kar je tudi slogan letošnje akcije.

Prof. dr. Igor Bartenjev. FOTO: Aleš Černivec

Ali kot pojasnjuje dr. Bartenjev: »Pomemben je čas izpostavljenosti na soncu, pri čemer prednjači skupina moških srednjih let, ki so bili v življenju veliko izpostavljeni sončnim žarkom.« V osnovi naj bi torej dermatologi po vsej Evropi letos pregledovali gradbene delavce, populacijo, ki je manj osveščena glede kožnega melanoma oziroma ki se redkeje odloči za obisk zdravnika. A skrb še zdaleč ni odveč, saj ultravijolično sevanje sodi med rakotvorna sevanja, ne moremo ga videti ali čutiti, ni povezano niti z zunanjo temperaturo, med najbolj izpostavljenimi pa so ob gradbincih še cestni in luški delavci, smetarji, vzdrževalci različnih omrežij, kmetje, ribiči, policisti, vojaki ...

Gre za populacijo, dodaja Bartenjev, pri kateri dermatologi odkrijejo veliko število zastaranih sprememb na koži, to pa posledično pomeni bolj zapletene in bolj negotove operativne posege, kot pa v primerih, ko pacient na pregled pride pravočasno. »Pregled kože sicer ni travmatičen za pacienta,« poudarja Bartenjev, ki pričakuje velik odziv »ciljne populacije«.

Vsako leto 600 obolelih, skoraj vsak peti umre

Po navedbah vodje Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu dr. Vesne Zadnik kožni raki spadajo med najpogostejše rake, za katerimi zbolevajo Slovenci. Pri nas vsako leto v povprečju na novo odkrijejo okrog šesto obolelih za kožnim melanomom; leta 2020, denimo, celo 652. To po podatkih OI predstavlja petnajst odstotkov vseh kožnih rakov. Incidenca melanoma v zadnjih desetletjih strmo narašča: vsako leto odkrijejo tri odstotke novih primerov.

Kožni melanom se uvršča na visoko šesto mesto po novoodkritih rakih pri nas, hkrati pa je tudi tisti, ki zahteva največjo smrtnost: približno 125 Slovencev na leto bitko z njim izgubi. Tako po incidenci kot po umrljivosti Slovenija visoko kotira tudi v Evropi; le po preživetju smo v evropskem povprečju. S 3,8 umrlih na 100.000 prebivalcev smo na drugem mestu 27 držav EU, takoj za Slovaško. Ne glede na to dr. Bartenjev ocenjuje, da nam v zadnjih letih počasi vendar uspeva zmanjševati smrtnost zaradi melanoma, ker so tudi ljudje bolj osveščeni in pridejo k zdravniku prej. »Kajti dokler je melanom debel manj kot milimeter, je stoodstotno ozdravljiv,« opozarja.

V svetu letno za kožnim melanomom zboli skoraj 325.000 oseb, okrog 57.000 jih umre.