Sporazum potrjen, v pričakovanju novih polemik

Ljubljana – Žolčno se je na mednarodni in nacionalni razpravljalo o sporazumu ZN o migracijah, a na koncu ga je podprlo 164 držav, tudi Slovenija. »Dejstvo, da nekatere države niso pristopile, ne vpliva na njegovo bistvo. Sporazum je pomemben za celostno reševanje migrantskega vprašanja,« pravi Sandi Čurin, vodja slovenske delegacije v Marakešu.

Varnost zaradi pristopa h globalnemu sporazumu o migracijah ni in ne bo ogrožena, je včeraj zatrdil predsednik Borut Pahor. Gre za sporočilo, ki odmeva že od sredine novembra, ko je slovenska vlada napovedala, da bo v Marakeš poslala svojega predstavnika in s tem podprla deklaracijo. Slovensko delegacijo je v Maroko vodil državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čurin. Na vprašanje, zakaj Slovenija ni poslala višjega predstavnika, predsednik vlade Marjan Šarec odgovarja, da gre za jasno sporočilo, da mislimo resno, saj smo poslali človeka, ki se s tem operativno ukvarja.

Katera bo njegova prva naloga, razvidna iz sporazuma, Sandi Čurin odgovarja, da je ni, saj je večina standardov, ki so opredeljeni v deklaraciji, že del slovenske in evropske zakonodaje. Se pa, kot pravi, ločeno od sporazuma pripravlja nacionalna strategija s področja migracij. Kot enega pomembnejših delov sporazuma za Slovenijo je poudaril lažje vračanje nezakonitih migrantov v matične države.

Ničesar nismo podpisali

K varnejšim, bolj urejenim in zakonitim migracijam naj bi deklaracija – 19. decembra jo mora potrditi še generalna skupščina ZN – vodila v 23 točkah, ki obravnavajo tako boj proti trgovini z ljudmi, zagotavljanje ustrezne dokumentacije za vse migrante, kot tudi celovito in varno upravljanje meja. Deset držav, tudi ZDA, se je odločilo, da k sporazumu, ki je bil sprejet z aklamacijo in ne podpisom, ne pristopijo. V šestih razprava še vedno poteka. Očitki, ki jih je bilo slišati tudi v Sloveniji, so bili, da sporazum posega v suverenost držav in izenačuje nezakonite in zakonite migracije.

Predsednik vlade Marjan Šarec je za vse tiste, ki strašijo, kaj se bo zgodilo ob podpisu, poudaril, da v Marakešu včeraj nismo podpisali ničesar. Strinjal se je s predsednikom republike, da je deklaracija sveženj priporočil in nikakor dogovor. »Tistim, ki me že ves dan obtožujejo, da sem izdal državo, sporočam, naj vendarle včasih preberejo še kaj drugega, kot le tisto, česar so vajeni. Glede Marakeša pričakujem še veliko polemik.« To napovedujejo tudi protesti, ki so včeraj spet potekali pred državnim zborom. K prvim, ki so spremljale burno razpravo na izredni seji državnega zbora 21. novembra, je pozval Janez Janša, predsednik stranke SDS, ene od pobudnic posvetovalnega referenduma o sporazumu. Na vladi so včeraj potrdili, da se do predloga še niso opredelili. Odbor za zunanjo politiko naj bi v sredo na nujni seji obravnaval zahtevo SDS, ki vsebinsko vključuje to vprašanje, a kot so nam zatrdili, takrat ne bo odločal o referendumu.
 

Posvetovalni referendum bi bil nezakonit

Na ministrstvu za zunanje zadeve so nam že pred časom pojasnili, da je globalni sporazum o migracijah mednarodni akt, ki ni mednarodna pogodba, zato vlada ne potrebuje soglasja državnega zbora. Temu pritrjuje tudi pravni strokovnjak Samo Bardutzky z ljubljanske pravne fakultete. Pravi, da bi, če bi se parlamentarne skupine odločile za posvetovalni referendum, naletele na oviro zakona o referendumih in ljudski iniciativi, v katerem piše, da se takšnega referenduma ne sme izvesti, saj ni v pristojnosti državnega zbora. Se pa pri tem postavlja vprašanje, ali obstaja višja instanca, ki bi to lahko preprečila. Praksa ustavnega sodišča je, ko gre za zakonodajni referendum, zelo razvita, s posvetovalnim pa skoraj nimamo izkušenj. »Je pa po drugi strani res, da če želi poslanec delovati skladno z zakoni in ustavo, ne bo naredil nečesa, za kar ve, da ni skladno z zakonom. Zdaj pa se morajo odločiti, ali bodo podprli tak posvetovalni referendum. In načelna odločitev, da spoštujejo pravni red, je tudi močan argument, da ne podprejo takšnega posvetovalnega referenduma.«

Opomnil je, da je sprememba ustave leta 2013 onemogočila, da bi o katerikoli mednarodni pogodbi odločali na zakonodajnem referendumu. »Torej, tudi če bi to bila mednarodna pogodba – a poudarjam, da ni – in bi državni zbor sprejel zakon o ratifikaciji – pa ga ne bo – ne bi bil možen zakonodajni referendum.«

Ob vsem tem pa opozarja še na nesmiselnost za zdaj predlaganega referendumskega vprašanja: Ali ste za to, da Slovenija pristopi h globalnemu dogovoru o urejenih, varnih in zakonitih migracijah, ki izenačuje legalne in ilegalne migracije? »Nikjer v tem sporazumu noben soliden pravnik ne bo našel ničesar, kar izenačuje zakonite in nezakonite migracije. Ne vidim, kako bi nekdo, ki je študiral pravo, lahko prišel do takega sklepa.« Ob takem vprašanju bi se torej znašli v še večji zagati. Samo Bardutzky, ki vodi modul Jeana Monneta, namenjen prav pravu migracij in azila, opozarja, da to področje urejata obsežna zakonodaja in sodna praksa, oziroma drugače: »Tega se ne da spremeniti na tako preprost način – z enim referendumom ali pa s podpisom sporazuma.«