Sporazum podpisan, stare krivice za zdaj ostajajo

V sredo je Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) z ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorjem Papičem podpisal delni stavkovni sporazum in s tem zamrznil stavko, ki jo je izvajal od marca lani. Sporazum vključuje neplačne zahteve sindikata, o plačnih pa se bodo pogajanja nadaljevala.

Minister Igor Papič je podprl podpis sporazuma in poudaril, da se bodo pogajanja o plačnem delu zahtev nadaljevala na krovnih oziroma stebrnih pogajanjih. Poudaril je, da je za zaposlene na univerzah tudi »neplačni del zelo pomemben«, saj z njim poskušajo »bolje urediti njihove delovne pogoje«. Predsednik sindikata VSS Gorazd Kovačič je pojasnil, da je »na stebrnih pogajanjih sindikat v zadnjih tednih dosegel opazen napredek«, zato so se odločili, da podpišejo delni sporazum. Ocenil je, da sporazum »precej izboljšuje položaj vseh, zlasti pa vseh ranljivih skupin pedagoških delavcev«.

Univerzitetni učitelji z nižjimi plačami od osnovnošolskih

Bistvene prednosti, ki jih prinaša dogovor, so po Kovačičevem mnenju opredelitev pedagoških normativov, ureditev položaja tistih, ki so zaposleni na asistentskem ali raziskovalnem delovnem mestu, vendar opravljajo učiteljsko delo, ter ureditev položaja prekarnih honorarnih pedagogov. Izborili so si tudi pravico do sobotnega leta in opredelitev individualne pravice do osnovnih sredstev za raziskovalno delo, je pojasnil Kovačič.

Del sindikata nezadovoljen

Vendar se vsi s predsednikom VSS ne strinjajo. Iz sindikata Univerze v Mariboru, ki je sicer del VSS ter je sodeloval pri stavki in na pogajanjih, so večer pred podpisom sporočili, da je stavkovni sporazum slabši od tistih, ki jih je vlada sindikatu ponujala v preteklosti. »Ker smo se s stavko zavzeli za popravo krivic vsem plačnim skupinam, zaposlenim v visokem šolstvu, smo odločitev o podpisu, ki je bila po našem mnenju znotraj sindikata izsiljena in je bila dosežena s preglasovanjem, sprejeli s skrajnim nelagodjem,« so zapisali.

Imajo zahtevnejše delo, a nižje plače

Menijo, da ima sporazum »več negativnih kot pozitivnih posledic za zaposlene v visokem šolstvu«, zato so se od podpisa javno distancirali. Opozorili so, da je bil sklep o podpisu sporazuma sprejet v nasprotju z minimalnimi zahtevami, soglasno potrjenimi na skupščini visokošolskega sindikata.

»Namesto ureditve razmer sporazum s spornimi določili prinaša dodatna tveganja za poslabšanje položaja zaposlenih na univerzah,« menijo mariborski sindikalisti. Moti pa jih tudi, da »ne rešuje v preteklosti nastalih plačnih nesorazmerij,« s čimer visokošolske delavce »prepušča negotovi usodi pogajanj po plačnih stebrih«.

Avtonomija univerze, umeščena med vednost, družbo in politiko

Kovačič je ob podpisu pojasnil, da bi si »vsi želeli iztržiti več, vendar večina v organih sindikata, ki je sprejela odločitev o podpisu, ocenjuje, da je to pač največ«, kar so lahko dosegli. Obljubil je, da bodo vztrajali pri zahtevi za odpravo plačnih nesorazmerij do zdravstva in odpravo starih plačnih krivic. Če plačna reforma za odpravo krivic, ki že leta tarejo najslabše plačane delavce v visokem šolstvu, denimo lektorje in knjižničarje, ne bo sprejeta do konca leta, bodo stavko nadaljevali, je zagotovil predsednik VSS.