Neomejen dostop | že od 9,99€
Predsednik države Borut Pahor in veleposlanica ZDA Jamie Lindler Harpootlian sta se danes v Andražu nad Polzelo poklonila osmim članom posadke ameriškega bombnika B-17, ki je pred 78 leti strmoglavil med griči v bližini vasi. Od leta 2014, ko so v Andražu nad Polzelo odkrili spominsko ploščo, praznujemo dan slovensko-ameriškega prijateljstva. Tako Pahor kot Harpootlianova pa sta spomnila še na 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in ZDA, ki jo zaznamujemo jutri.
Ameriški bombnik, ki ga je desetčlanska posadka imenovala Dark eyes (Temne oči), je strmoglavil 19. marca 1944. Tistega dne je zavezniška vojska nad tovarno Steyr v Avstriji, ki je proizvajala strelivo in vojno opremo za tretji rajh, poslala 234 bombnikov, a ta bombnik ni prišel do tja. Nad Celjem ga je zadel nemški pilot, na tla je zgrmel ob vznožju gore Oljke. Osem od desetih članov posadke, piloti so bili stari od 21 do 25 let, je umrlo. Dva sta preživela s pomočjo domačinov. Ti so padle pokopali na pokopališču v Andražu nad Polzelo. Že leto po vojni so jih prekopali, leta 2014 pa na pokopališču postavili spomenik. Od takrat je Andraž središče slovensko-ameriškega prijateljstva.
Pred petimi leti ga je obiskal in zbrane nagovoril zdaj že preminuli ameriški senator in nekdanji kandidat za predsednika ZDA John McCain, je spomnil predsednik Borut Pahor: »Bil je eden prvih najvišjih ameriških politikov, ki je že spomladi 1991, še pred razglasitvijo naše države za suvereno in samostojno, menil, da je treba v primeru Slovenije spoštovati načelo pravice naroda do samoodločbe. Bil je iskren prijatelj naše države. Ko danes praznujemo 30 let medsebojnih odnosov, dan slovensko-ameriškega prijateljstva, se mi je zdelo vredno spomniti, da je tako pomemben mož na tej prireditvi že osebno govoril.«
Ameriška veleposlanica v Sloveniji Jamie Lindler Harpootlian se je zahvalila domačinom, da so pokopali mrtve in pomagali preživelima. Obrambni minister Matej Tonin je spomnil, da je bilo takih primerov po Sloveniji veliko: »V ponos in uteho mi je, da so slovenski partizani in domačini pomagali več kot 800 sestreljenim pripadnikom zavezniških sil, ki so jih prek partizanskih letališč in vzletišč prepeljali v njihove domače baze.«
Harpootlianova je dodala, da so iz vojnih izgub vstale trajne skupne vrednote, ki jih ne smemo pozabiti posebej v tem času: »Danes se spopadamo še z eno neutemeljeno in brutalno vojno. Grozote ruskega režima, ki smo mu priča, so boleč opomin vsega tistega, za kar se je borila posadka letala Dark eyes. Za svobodo, demokracijo, človeško dostojanstvo in mir.«
Pahor je poudaril, da smo po drugi svetovni vojni klicali nikoli več, upali, da je bila vojna na tleh nekdanje Jugoslavije resnično zadnja, zdaj pa smo v Ukrajini priča vojnim zločinom. Dodal je, da sta Evropa in zahodni svet preveč oklevala po ruskem zavzetju Krima, kar je dalo »potuho predsedniku Putinu in oblastem v Moskvi, da so se odločili za napad na Ukrajino v zelo velikih razsežnostih, meneč, da bo tudi tokrat naš odziv slaboten«.
Pahor je pozval vse vpletene: »Tukaj v Andražu nad Polzelo, kjer slavimo prijateljstvo in mir, sporočamo vsem ljudem v Evropi in po svetu, da pričakujemo, želimo, terjamo, da se v skladu z mednarodnim pravom, naravnim pravom, v skladu s pravico, da živimo v miru in blaginji, ta vojna čim prej neha in se spor rešuje po diplomatski in mirni poti. Da bomo lahko našim otrokom in njih otrokom dali upanje v miren in varen svet. Da bodo na prihodnost gledali z upanjem in ne s strahom.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji