Dramska in filmska igralka Mia Skrbinac je po včerajšnjem poročanju medijev na ljubljansko univerzo vložila prijavo o spolnem nadlegovanju. Sodeč po njenih besedah ga je bila deležna v času študija na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, dve leti naj bi jo spolno nadlegoval tamkajšnji profesor igre, tudi sam igralec. Na rektoratu Univerze v Ljubljani nam dopoldne prejema prijave še niso potrdili, tudi na AGRFT so napovedali, da bodo uradni postopek sprožili takoj, ko bo prijava pri njih. Sprožili pa so že interne neformalne postopke, s katerimi želijo pridobiti čim več informacij o primeru.

Tako na sedežu Univerze kot AGRFT so ponovili, da glede kakršnih koli oblik nadlegovanja ali nasilja zagovarjajo politiko ničelne tolerance. Napovedujejo ostre ukrepe, žrtve pa ponovno pozivajo k prijavam. Rektor univerze dr. Igor Papič pri tem navaja obstoječi pravilnik o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih na Univerzi v Ljubljani in študentov Univerze v Ljubljani, a dodaja, da ga bo treba jasneje urediti.





O tem, da je omenjeni pravilnik potreben nadgradnje, so prepričani tudi v Visokošolskem sindikatu Slovenije – Sindikatu UL. Poudarili so, da zaradi pomanjkanja pravne prakse prijav, preiskovanja in sankcioniranja spolnega nadlegovanja in zaradi tradicije pometanja nečednosti pod preprogo doslej ni dal pravih rezultatov. ​Od vodstev fakultet zahtevajo jasno in transparentno držo glede spolnega nadlegovanja, takojšnjo in ostro obravnavo vseh tovrstnih primerov. »Sankcije morajo biti stroge in sorazmerne dejanjem, kadar so prepoznani indici za to, pa jih je treba odstopiti organom pregona,« so zapisali.
 

»Takšna dogajanja obžalujemo, saj so nedopustna«

»Prijave v zvezi s primerom na UL AGRFT do tega trenutka še nismo prejeli,« nam je glede igralkine prijave sporočil dr. Papič. »Disciplinskih kršitev, zlasti pa prijav sumov spolnih zlorab je bilo doslej na Univerzi v Ljubljani malo. Poudarjamo, da imamo na Univerzi v Ljubljani ničelno toleranco do kakršne koli oblike nadlegovanja ali nasilja. Takšna dogajanja obžalujemo, saj so nedopustna. Vsako pritožbo ali prijavo obravnavamo skrajno resno.«

Opozoril je, da to vprašanje in ustrezne postopke ureja pravilnik o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih na Univerzi v Ljubljani in študentov Univerze v Ljubljani, ki ga bodo na določenih mestih še jasneje uredili, delovati pa bo začela tudi skupina za naslavljanje vprašanj različnih oblik nasilja v akademskem prostoru.

»Zavedamo se, da je problematiko treba reševati sistemsko, in sicer na treh ravneh: preventiva z ozaveščanjem, zaščita žrtev prijav in hitrejše ter učinkovitejše ukrepanje. Na tem mestu ponovno pozivamo vse, ki so bili deležni kakršnega koli nadlegovanja ali nasilja znotraj Univerze v Ljubljani, da podajo konkretno prijavo, na podlagi katere bomo lahko ustrezno ukrepali.«
 

Pri praktičnem umetniškem delu odslej prisotna najmanj dva pedagoga

 

Tudi na AGRFT so za Delo potrdili, da bo po prijavi postopek vodila univerza, in sicer v skladu z omenjenim pravilnikom. Pri tem so dodali, da na akademiji do včerajšnjega razkritja niso prejeli nobene informacije, prijave, niti namiga na kakršno koli obliko spolnega nasilja.

»Želimo poudariti, da na akademiji ostro obsojamo vsakršno nasilje in močno obžalujemo, da nismo bili seznanjeni s tem, kar se je študentki dogajalo. Ker vemo, kako pomembno je, da študentke in študentje vedo, da je akademija do nasilja, spolnega nadlegovanja in vseh drugih neprimernih vedenj popolnoma netolerantna, je dekan akademije prof. Tomaž Gubenšek že ob razkritjih spolnega nadlegovanja na akademijah v regiji poslal študentkam in študentom AGRFT pismo, v katerem jih je pozval, da mu sporočijo, če so na akademiji doživeli kakršno koli obliko nasilja ali trpinčenja,« so zapisali.

»V pismu jim je zagotovil, da bo šola vsako prijavo obravnavala zelo resno in s ciljem, da študentkam in študentom zagotovi popolno varnost. V skladu s slednjim se na akademiji dogovarjamo, da bomo izobraževanje ob morebitnem prehodu na izvajanje pedagoškega procesa v živo v drugem semestru izvedli na način, da bosta pri praktičnem umetniškem delu ves čas prisotna najmanj dva pedagoga, hkrati pa bomo organizirali tudi izobraževanje zaposlenih in študentov na temo ozaveščanja o nasilju in ukrepih za njegovo preprečevanje,« so zapisali na AGRFT.
 

Visokošolski sindikat o »nedopustnostih«

Tudi v Visokošolskem sindikatu Slovenije – Sindikatu UL so na podlagi obeh primerov domnevnega spolnega nadlegovanja, ki so v zadnjem času prodrli v javnost – pred primerom na AGRFT še primer na filozofski fakulteti –, zapisali, da mora do tovrstnih primerov veljati ničelna toleranca. A pri tem izpostavljajo nekaj fenomenov, ki jih ocenjujejo za nedopustne.



»Nedopustno je, da je prvi primer doživel dovolj ostro obravnavo šele v habilitacijskem postopku, kjer je študentski svet uporabil edini še preostali vzvod in podal negativno mnenje. Resda volitve in ponovne izvolitve v nazive niso najboljše mesto za sankcioniranje neprimernega vedenja pedagogov, saj ne vključujejo pravno kredibilnih dokaznih postopkov, a študentje so to potezo potegnili šele po tem, ko v disciplinskem postopku ni bilo ustreznih rezultatov. Če bi šlo za rednega profesorja, ki habilitacijskim postopkom sploh ni več podvržen, bi zadeve ostale neustrezno naslovljene,« so zapisali.
 

Pravilnik čaka na dopolnitev

»UL sicer ima pravilnik, ki okvirno določa postopke, načela (zaščito žrtev, preverjanje dejstev in izpovedi ter možnost prijavljenega, da se brani) in sankcije. Toda zaradi pomanjkanja pravne prakse prijav, preiskovanja in sankcioniranja spolnega nadlegovanja in zaradi tradicije pometanja nečednosti pod preprogo pravilnik doslej ni dal pravih rezultatov. Treba ga bo nadgraditi, pa tudi dosledno implementirati. Pozdravljamo napoved vodstva FF, da bo v kratkem predstavilo natančnejši protokol za obravnavo primerov domnevnega spolnega nadlegovanja, ki ga pripravlja že nekaj časa. Enak korak pričakujemo tudi od vodstva UL. V protokolu bo treba dati ustrezen poudarek tudi trpinčenju (mobingu) nad sodelavci, saj je tudi to resen problem v javnem sektorju in tudi v visokem šolstvu,« so dodali.

V sindikatu dodajajo, da pravilniki in protokoli za dvig ozaveščenosti študentk in študentov ne bodo zadoščali. Od vodstev UL in članic pričakujejo, da bodo študentkam in študentom ter zaposlenim posredovala strokovne informacije o prepoznavanju spolnega nadlegovanja in trpinčenja in da bodo žrtve spodbujala k podajanju prijav ter jim zagotovila ustrezno zaščito. Brez uradnih prijav ni postopkov, brez pravne prakse pa se kultura zlorab moči nadaljuje.

Za sindikat je nedopustno tudi, da zaupna gradiva senata FF z varovanimi osebnimi podatki, še posebej o žrtvah, postanejo medijska vsebina. »Takšna zloraba senatorskih pravic in dolžnosti je skrajno neodgovorna. Sprožila je politizacijo, v kateri bo konkretni primer izgovor za napade na visoko šolstvo. To politizacijo zavračamo.«
 

Inštitut 8. marec z zakonodajno pobudo za redefinicijo spolnega nasilja

Inštitut 8. marec je v državni zbor danes vložil pobudo za zbiranje 5000 podpisov državljanov v podporo predlogu redefinicije kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja, poroča STA. Predlagajo ureditev po modelu »ja pomeni ja«.

Kot je v današnji izjavi za javnost povedala Mojca Lukan z Inštituta 8. marec, so že januarja 2019 sprožili peticijo za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja. Takratna ministrica za pravosodje Andreja Katič je sicer obljubljala spremembe na tem področju, a se po njenih besedah niti pod prejšnjo niti pod zdajšnjo vlado ni predlagalo konkretnih sistemskih sprememb. »Ker oblast s tem žrtvam spolnega nasilja sporoča, da so si za to krive same, smo se odločili, da bomo predlog pripravili sami,« je dodala.

Po besedah direktorice inštituta Nike Kovač so se odločili za težjo pot, saj ne želijo, da bi bil zakon polje za nabiranje političnih točk. »Če smo tudi včeraj slišali glasove, ki so pogumno spregovorili o svojih izkušnjah, je zdaj čas, da skupaj ustvarimo gibanje, da rečemo 'dovolj je' in spremenimo zakonodajo,« je poudarila in dodala, da bodo šele takrat vzpostavljeni pogoji, da bo žrtev manj in da si bodo o teh zločinih upale spregovoriti.

Trenutna ureditev je namreč utemeljena na uporabi sile in s tem žrtve sili, da se aktivno upirajo in s tem tvegajo še večje nasilje, je pojasnila predstavnica inštituta Kristina Krajnc. Takšna ureditev ne zajema situacij, ko žrtev spi, izgubi zavest ali otrpne, je opozorila. Zato v inštitutu predlagajo ureditev po modelu »ja pomeni ja«, ki so ga po njenih besedah sprejele že številne druge evropske države.
 

V Mariboru in Kopru doslej brez prijave pri študentih ali študentkah

Kakšne so izkušnje na preostalih dveh javnih slovenskih univerzah? Tudi na Univerzi v Mariboru zatrjujejo, da vodijo ničelno toleranco do vsakršnega nasilja, trpinčenja, spolnega in drugega nadlegovanja ter diskriminacije. Kot so zapisali, je v primeru neustreznega ravnanja zaposlenega visokošolskega učitelja možna smiselna uporaba določb Pravilnika o zagotavljanju varovanja dostojanstva delavcev Univerze v Mariboru pri delu ali pa drugi delovnopravni postopki zoper potencialnega storilca takšnega dejanja. Na področju, ki bi urejalo problematiko med študenti, do sedaj ni bilo potrebe po tovrstnem aktu, dodajajo.

»Na Univerzi v Mariboru se zavedamo resnosti problematike, zato bomo v prihodnje za zaposlene organizirali izobraževanja, kako delati s študenti, ob tem pa izpostavili tudi področje spolnega nadlegovanja. V drugi fazi bomo izobraževanje pripravili tudi za študente, predvsem jih bomo seznanili s tem, kaj so pravice študentov, kako prepoznati oblike spolnega nadlegovanj ter kaj posamezna kvalifikacija neustreznih dejanj pravzaprav pomeni,« so zapisali.

Tudi z Univerze na Primorskem so sporočili, da pristojna komisija, ki so jo oblikovali za ta namen, doslej še ni obravnavala primera prijave študentov ali študentk. Sprožen pa je bil en postopek med zaposlenimi. 

V Kopru morebitne primere spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja obravnava petčlanska komisija, ki v primeru prijave preuči okoliščine in rektorju predlaga sankcije. Med njimi so lahko (vendar ne izključno, kot poudarijo) sprememba delovnega mesta, zagotovitev ustreznega psihosocialnega svetovanja na prošnjo žrtve, začasno zmanjšanje žrtvinih obveznosti. Komisija lahko predlaga tudi ukrepe za ustavitev nasilja in zaščito žrtve. Če komisija ugotovi obstoj spolnega ali drugega nadlegovanja ali trpinčenja, mora predlagati rektorju, da poda prijavo policiji zaradi storitve kaznivega dejanja.