Spletna peticija proti ocenjevanju na daljavo

Ljubljana – Učiteljici Mateja Peršolja in Jožica Frigelj zbirata podpise, da letos številčnega ocenjevanja v osnovnih šolah ne bi bilo in da bi učencem le zapisali, ali napredujejo v višji razred. Skupina pedagogov je včeraj poslala priporočila, kdaj je ocenjevanje legitimno. Član skupine dr. Damijan Štefanc pravi, da je nelegitimno ocenjevati nekaj, česar učitelj z otroki ni obravnaval, a brez ocenjevanja bi z otroki morda delali še manj.

S spletno peticijo učiteljici zahtevata od ministrice za izobraževanje Simone Kustec, da to šolsko leto končajo v osnovni šoli brez ocenjevanja in da to ne pomeni, da delo in učenje ne bosta kakovostna. Jožica Frigelj pravi, da so nekateri učenci računalnike dobili šele prejšnji teden, enega meseca zaostanka pa ne morejo tako hitro nadomestiti. »Takšno ocenjevanje ne bi bilo pravično, zato se v peticiji zavzemamo, da otrokom ne bi dali ocen, ampak bi preprosto napredovali. Z besedo.«



Frigljeva pravi, da bi bil problem tudi dobiti vse otroke na ocenjevanje. »Mi imamo pouk že od prvega dneva dela na daljavo, a do danes nimam stika še z devetimi otroki. Kako naj pri njih pridobim še eno oceno?« O tistih, ki so imeli pred 16. marcem same negativne ocene, pa pravi: »Že obstaja pravilo, da je treba preveriti minimalne standarde znanja. Če jih otrok dosega, potem napreduje.«
 

»Ni recepta za vse«

Da je ocenjevanje na daljavo lahko problematično, so opozorili strokovnjaki z oddelka za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete ter Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije. Učiteljem so napisali priporočila, ki naj jih poleg priporočil, ki jih je pripravil zavod za šolstvo, upoštevajo, da bo ocenjevanje strokovno legitimno. Ta so verjetno končno tisto, kar so čakali in od pristojnih pričakovali učitelji. Učenci razrednega pouka naj imajo najmanj pet ur pouka na daljavo (videokonference) na teden, učenci predmetnega pouka pa najmanj eno uro pouka na daljavo vsakega obveznega predmeta na teden.



Vsi niso tako delali, zato tudi ni enotnega odgovora glede ocenjevanja, pravi profesor za didaktiko na filozofski fakulteti Damijan Štefanc. »Če je bilo učiteljevo delo omejeno le na pošiljanje občasnih kratkih navodil za domače delo, potem takega znanja ne moreš ocenjevati,« pravi in dodaja, da bi morali učitelji ugotoviti, katere cilje in po kakšni poti v tem času lahko dosegajo, nato pa presoditi, katere standarde znanja na tej podlagi lahko ocenjujejo. »Ni enega recepta za vse. Oceniš lahko tisto, za kar si učencem zagotovil neki didaktični proces.«

Predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan vztraja pri ocenjevanju. »Majhen vzvod pritiska mora biti. Sploh pa ena ocena ne more veliko spremeniti,« pravi. Da je umanjkanje ocen lahko dvorezen meč, meni tudi Štefanc: »Če se bomo vnaprej odrekli ocenjevanju, to lahko vodi v še večje poglabljanje razlik v znanju učencev.« Ocenjevanje je namreč tudi odgovornost učiteljev. »Če ti vedo, da bodo morali znanje oceniti, je to dodatna spodbuda za kakovostno pedagoško delo. Zato se mi bolj kot beg od ocenjevanja zdi smiselno zahtevati, da se šolam zagotovi pogoje, da bo to lahko potekalo pravično in strokovno,« pravi.