Ljubljana – Parlamentarni odbor za obrambo je organiziral javne predstavitve mnenj o predlogu resolucije o nacionalni varnosti. Tako naj bi pridobil tudi stališča strokovne in širše javnosti kot podlago za obravnavo dokumenta.
Največ pozornosti povzroča namera o širitvi pooblastil Slovenske obveščevalno-varnostno agencije (Sova), ki bi rada pridobila možnost tajnega vstopanja v domove slovenskih državljanov ter tajno audio- in videosnemanje v njih tudi v primeru, če niso povezani s tujci. Novoustanovljeni neodvisni in samostojni državni organ naj bi zagotavljal ustrezen nadzor nad izvajanjem pooblastil.
Na vprašanje Dela je direktor Sove
Rajko Kozmelj dodatno obrazložil, da naj bi bil to vladni strokovni tehnični organ. »Dobrega, strokovnega in učinkovitega nadzora nad delom obveščevalno varnostne skupnosti nimamo. Novo telo bo delovalo v okviru vlade. Vsak dodaten nadzor je zelo dobrodošel, seveda pa bo ostal še sodni in parlamentarni nadzor,« je poudaril.
V državnem zboru bodo danes govorili o resoluciji o strategiji nacionalne varnosti, ki bo podlaga za širitev pooblastil Sove. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Aleš Zalar, nekdanji pravosodni minister in poznavalec področja nadzora obveščevalnih služb, ob tem opozarja, da je ob odločanju o širjenju pooblastil Sove treba jasno povedati, ali bo za izvajanje novih pooblastil Sova morala pridobiti odredbo sodišča. »Če bo potrebna sodna odločitev in če bo parlamentarna komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb nadzirala vlado in Sovo tudi glede izvajanja teh sodnih odločitev, potem dodatni nadzorni organ vlade načeloma ne more škoditi,« ocenjuje. Nekoč smo ministrsko trojko kot vladni nadzorni organ že imeli, se spominja, a v povsem drugačnih pravnih okvirjih.
»Bo pa potrebno jasno določiti vsebino in namen tega nadzora zato, da ne bo prihajalo do sporov med parlamentarnim in vladnim nadzornim organom. Če bosta vlada in Sova brez parlamentarnega nadzora teh novih pooblastil ali če predsednik vrhovnega sodišča ne bo pristojen za odrejanje novih tajnih ukrepov, potem bi šlo za ureditev, ki bi bila v očitnem neskladju z ustavo,« ocenjuje Zalar.
Rajko Kozmelj, direktor Sove
Pooblastilo tajnega vstopanja v prostore imajo vse obveščevalne sluzbe tega kontinenta. Prav tako imajo pooblastilo tajnega video- in audiosnemanja, zato ne vidim razloga, da ga ne bi imela tudi slovenska obveščevalno-varnostna agencija. Velik del slovenske družbe te tematike ne razume pravilno, opozarjam, da je nujno treba biti odgovoren pri obravnavi teh vprasanj. Zelo jasno je treba tudi povedati, da že zdaj lahko nadziramo slovenske državljane, če so povezani oziroma imajo v družbi osebo iz tujine ali je njihova aktivnost v povezavi s podjetjem v tujini in podobno. Da širša pooblastila potrebujemo, je pokazal na primer tudi primer štajerske varde.
Žan Mahnič, predlagatelj javne predstavitve, poslanec SDS
Gospod Rajko Kozmelj je z današnjim nastopom podal še dodatne razloge, da Sovi ne damo dodatnih pooblastil. Takšnemu človeku ne gre zaupati. V korist državljanov Slovenije je, da takšna služba ne dobi dodatnih pooblastil. Danes se v razpravi nisem posebej oglasil, ker sem prišel poslušat, kaj bodo povedali tisti, ki se vsakodnevno ukvarjajo s tem, ter preverit, ali se nam morda utrne še kakšna dobra ideja za dopolnila k predlogu resolucije. V poslanski skupini SDS se bomo pogovorili in pripravili amandmaje do naslednje seje odbora za obrambo. Lahko pa že zdaj povem, da bo naš predlog v smeri črtanja odstavka, v katerem se Sovi daje dodatna pooblastila.
Karl Erjavec, minister za obrambo
Ocenjujem, da bo glavnina razprave povezana z varstvom človekovih pravic. Točka, povezana s področjem širitve pooblastil Sove, je zelo zapletena in občutljiva, saj se bo pri tem tehtalo med človekovimi pravicami posameznika in varnostjo širše skupnosti. Odkar sem bil prvič minister za obrambo, so se zadeve v varnostnem vidiku precej spremenile, tedaj se je govorilo o globalnem miru, zdaj je povsem drugače. Treba pa je vedeti tudi, da več varnosti pomeni, da bo zanjo treba dati več denarja. Evropa ni bila še nikoli tako na udaru terorizma, kot je zdaj. Slovenija se mora ustrezno odzivati na nove varnostne izzive. Varnost ni sama po sebi dana, treba si jo je zagotoviti.
Alojz Kovšca, predsednik državnega sveta
Med drugim napovedujejo, da bodo dobili nov organ nadzora, za katerega pa ni jasno, kam bo spadal. Naj bi bil neodvisen in samostojen, kako se bo to zagotavljajo? Državni svet ne bo dovolil, da bi Slovenija dobila novo udbo, proti temu bomo nastopili z vsemi topovi. Direktor Sove je s svojim nastopom pokazal, da nima pojma o ustavi in ne o področju človekovih pravic ter tako, kot da bi on vodil to državo. Gre za kompleksna vprašanja varovanja človekovih pravic, ni znano, na primer, kdo bo hranil podatke od prisluhov Sove, komu jih bo predal, kdo bo presodil, da je čas za uvedbo policijske preiskave ...
Andrej Gnezda, lovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera
Podnebne spremembe so ena od največjih in realnih nevarnosti za slovensko državo, zato smo na vlado naslovili poziv, v katerem zahtevamo takojšnje ukrepanje. Slovenija se namreč segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Vlada se mora zato prioritetno ukvarjati s temi vprašanji in si prizadevati za prehod v brezogljično družbo. Naš poziv je podpisalo 4500 oseb in 123 različnih organizacij. Podnebne spremembe so edina grožnja, ki ogrožajo prav vse državljane. Po oceni Umanotere je tudi neustrezno, da odzivanje na naravne nesreče temelji na prostovoljstvu.
Janko Belin, društvo Areal, nevladna organizacija, ki pomaga uživalcem drog
Marsikdo od migrantov, ki prihaja k nam, je travmatiziran, odvisen od različnih substanc. To je dejstvo in populacija, ki uživa te prepovedane substance, je po moji oceni lahko tudi varnostni in epidemiološki problem, s katerim bi se morali ukvarjati, tem ljudem je treba pomagati, saj te substance iščejo po prihodu k nam tudi na trgu. Ni prav, da nas to vprašanje ne zanima in da ga odrinjamo na rob.
Komentarji