Sosedi pesti več skupnih težav kot le padli Agrokor

Grad Mokrice – S srečanjem slovenskega in hrvaškega ministra za gospodarstvo, Zdravka Počivalška in Darka Horvata, sta državi po sedmih letih ponovno začeli sodelovati na gospodarskem področju. Določili so štiri najpomembnejša področja in nujnost skupnega nastopa na ravni Evropske unije, ki ji bosta državi predsedovali v prihodnjih letih.



»Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško je odlično,« je dejal Zdravko Počivalšek o lanski 5,5 milijard evrov vredni trgovinski menjavi med državama, kar je bilo 11 odstotkov več kot leta 2017. Slovenija je imela lani na Hrvaškem 1,8 milijarde evrov naložb, Hrvaška pa v Sloveniji 900 milijonov evrov.

»Odlično gospodarsko sodelovanje bo po podatkih letošnjega prvega kvartala in po kazalcih drugega kvartala še boljše, saj beležimo okoli štiriodstotno rast,« je dejal Darko Horvat. Ministra sta ugotovila, da meja v gospodarskem besednjaku ni več prepreka.


 

Spet meddržavne komisije

Vse do leta 2012 sta imeli državi mešane gospodarske skupine, ki jih s tem srečanjem, ki ga je organiziral SLO CRO Poslovni kub, spet obujajo. Državni tajniki bodo čim prej pripravili dokumente, s katerimi bosta državi do konca leta uskladili sodelovanje na štirih gospodarskih področjih: pri rasti industrijske proizvodnje, povečanju izvoza, povečanju investicij in investicij v inovacije ter razvoj.



Oba ministra vidita v sodelovanju tudi posebno priložnost v prihodnjih dveh letih, ko bo v prvi polovici leta 2020 EU predsedovala Hrvaška, in v letu 2021, ko bo predsedovanje prevzela Slovenija. Vmes bo predsedovala Nemčija, ki jo nameravajo vključiti v dogovarjanja, tako da bi zagotovili kontinuiteto. Je pa dejstvo, je dejal Darko Horvat, da sta Slovenija in Hrvaška mali gospodarstvi, ki pa lahko Evropi ponudita skupne predloge. To je še posebej pomembno zato, ker obe državi oziroma gospodarstvi izhajata iz podobnega sistema in imata podobne probleme.
 

Delovna sila ni samoumevna

Ministra sta se dotaknila tudi podjetja Fortenova oziroma nekdanjega Agrokorja. Počivalšek je dejal, »da Hrvaška preprečuje nekontroliran razpad razprodaje velikega gospodarskega sistema, kar bi imelo ogromen vpliv ne le na hrvaško gospodarstvo, ampak tudi na slovensko in v celotni regiji.«

Na kratko pa sta predstavila tudi ukrepe, s katerimi državi razbremenjujeta gospodarstvo oziroma zagotavljata stabilno in predvidljivo poslovno okolje: zmanjšanje davkov, neposredne pomoči gospodarstvu, poenostavitev birokratskih postopkov, kot je na primer na Hrvaškem pridobitev gradbenega dovoljenja, pa tudi dvig minimalne plače v Sloveniji.



Obe državi pesti, sta poudarila ministra, pomanjkanje delovne sile. Vzrok za to pa ni bil le šolski sistem, ampak sta ministra s prstom pokazala na gospodarstvo. Počivalšek: »Gospodarstvo je zaspalo, tako da zdaj deli Slovenije in Hrvaške ostajajo brez delovne sile. Severna meja se nam prazni, ker se ljudje zaradi boljših plač in pogojev dela zaposlijo čez mejo.« V šestdesetih letih so ljudje delali na primer v Nemčiji in denar vlagali v Sloveniji, kamor so se potem vrnili.

To danes ne velja več: mlade družine ostajajo v tujini, ker jim države zagotavljajo ugodnosti, kot so krediti za stanovanja in drugo. »Kdor razume delovno silo kot sredstvo, razmišlja zgrešeno,« je dejal Počivalšek, ki je še opozoril, da je bila gospodarska rast, ki se je povečevala na minimalni plači, zgrešena.