Šolam opomin za ravnanje s hrano

Računsko sodišče je pri reviziji pravilnosti in učinkovitosti ravnanja s hrano v šestih osnovnih šolah eni izrekli negativno mnenje, ostalim pa mnenje s pridržkom. Vse šole so s hrano ravnale delno učinkovito. Učencem sicer ponujajo uravnoteženo hrano, vendar bi lahko storile več, da bi jo tudi pojedli, ter učinkoviteje ravnale z odpadno hrano. Kljub temu se odgovornost za lastno zdravje in ustrezno prehranjevanje ter skrb za okolje začne doma, opozarja računsko sodišče.

Negativno mnenje si je prislužila osnovna šola Brezovica pri Ljubljani, ker pri naročanju živil v skupnem znesku 45.826 evrov ni ravnala v skladu s predpisi s področja javnega naročanja. Čeprav je dobavitelje živil izbirala po odprtem postopku in z njimi sklenila okvirne sporazume, je živila neposredno naročala tudi pri drugih dobaviteljih, naročila ni oddala le ponudnikom z najugodnejšo ponudbo, dopustila je izvajanje dobav s podizvajalcem, za katerega ni preverila, ali izpolnjuje pogoje. V postopku oddaje javnega naročila za nakup živil tudi ni upoštevala obveznih minimalnih okoljskih zahtev za zeleno javno naročanje.



Glede ravnanja s hrano je šola, enako kot pet preostalih, dobila oceno delno učinkovito. Količina biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov v šoli se povečuje, vendar ni pristopila k ugotavljanju vzrokov za to in njihovemu odpravljanju. Ostankov hrane ni beležila, nakupa živil ni prilagajala porabi in zalogam, ter ni beležila živil, ki jih učenci niso marali. Po drugi strani je pripravljeno in nepostreženo hrano brezplačno odstopila učencem. Ker je šola že med revizijskim postopkom sprejela ustrezne ukrepe za odpravo nepravilnosti, računsko sodišče od nje ni zahtevalo predložitve odzivnega poročila, ji je pa podalo priporočila za izboljšanje poslovanja na tem področju.
 

Zmanjševanje ostankov hrane ni sistematično

Pod drobnogledom računskega sodišča, ki je pri reviziji sodelovalo z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Društvom Ekologi brez meja in društvom DOVES – FEE Slovenia, so se znašle še osnovne šole Šmihel iz Novega mesta, Antona Tomaža Linharta Radovljica, Ivana Skvarče iz Zagorja, Milojke Štrukelj Nova Gorica in Vižmarje Brod. Dve šoli (Brezovica in Ivana Skvarče) sta že med revizijskim postopkom sprejeli ukrepe za odpravo nepravilnosti, od štirih je računsko sodišče zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerih morajo izkazati popravljalne ukrepe. Vsem šolam pa je podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ki sta jih oblikovala kuharska mojstra Bine Volčič in Luka Jezeršek.

Revizija, ki se nanaša na obdobje od prvega januarja lani do izdaje osnutka revizijskega poročila septembra oziroma oktobra letos, je prinesla podatke o upoštevanju pravil postopkov javnega naročanja, organizaciji prehrane in ravnanja z odpadno hrano v osnovnih šolah, ki jih doslej nismo imeli. Šest omenjenih šol je lani za nabavo živil porabilo 64 milijonov evrov. Starši za mesečno prehrano otroka v povprečju plačajo 38 evrov, na učenca pa je nastalo 18 kilogramov odpadne hrane.

Obroki so večinoma pripravljeni skladno s smernicami uravnotežene hrane. Sistem je učinkovit, če omogoča staršem odjavo obroka tudi v jutranjih urah za tekoči dan, česar vse šole niso omogočale, ugotavlja računsko sodišče. Šole so starše in učence sicer ozaveščale o pomenu zdrave prehrane, izvajale so tudi ankete o zadovoljstvu s prehrano staršev in učencev, vendar rezultatov niso upoštevale.

Šole so izvajale različne dobre prakse pri zmanjševanju ostankov hrane, vendar pri tem niso bile dovolj sistematične. Večinoma so učencem ponujale hrano, ki je ostala, pri pripravi drugih jedi pa takšne hrane niso uporabljale. Nekatere so odpadno hrano tudi neustrezno ločevale. Skupno je v šestih šolah lani nastalo 72.239 kilogramov odpadne hrane. Točnih podatkov o skupni količini odpadne hrane v osnovnih šolah nimamo.

Pri zelenem javnem naročanju in nabavi živil računsko sodišče ugotavlja, da so postopki za šole prezapleteni, zato jih izvajajo zunanji izvajalci, vendar kljub temu nastajajo nepravilnosti. Šole niso vedno izbrale najugodnejšega ponudnika, ob izbiri dobavitelja niso uporabile meril več ekoloških in nepakiranih živil, nabavile so manj kot deset odstotkov ekoloških živil. Lokalno hrano so sicer nabavljale, a v nasprotju s predpisi.