Smo s tristo pomorci lahko pomorska dežela?

Piran – »Če bo šlo tako naprej, bomo morali čez 15 ali 20 let upravo za nadzor varne plovbe in upravljanje pomorskega gospodarstva predati tujcem, ker nam bo pomorskih strokovnjakov ob sedanjem trendu preprosto zmanjkalo. Če želimo ostati pomorska država, moramo sistemsko poskrbeti za pomorski kader. Tu se pomorska naravnanost začne in konča,« je ob 72. pomorskem krstu opozoril ravnatelj Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran (Gepš) Borut Butinar.

Je Slovenija pomorska država ali ni? Če bi sklepali iz odnosa do izobraževanja pomorskih kadrov, iz števila aktivnih pomorcev, majhnega števila podeljenih štipendij, strmega padca ribiškega ulova, iz tega, da nimamo ladijske povezave med obalnimi mesti ..., bi rekli, da ni. Če pa upoštevamo, da ima majhen narod samo v koprskem ladijskem vpisniku skoraj 15.000 registriranih čolnov (in še nekaj tisoč do Jadranu), da vsako leto naredi izpit za voditelja čolnov 3500 ljubiteljev plovbe, če računamo uspehe slovenskih jadralcev ..., potem lahko govorimo tudi o razviti pomorski žilici.

Po ocenah direktorja Uprave RS za pomorstvo Jadrana Klinca je po vsem svetu aktivnih vsega kakih 300 slovenskih pomorščakov; 45 na ladjah Splošne plovbe. »Sloveniji nikoli ne bo treba prepustiti nadzora nad varno plovbo drugim državam. Če bo začelo primanjkovati kadra, ga bo država pridobila s krajšim strokovnim šolanjem ali specializiranimi tečaji. To v nekaterih evropskih državah že počnejo. Res pa je, da tako specializirani pomorski kadri niso tako široko izobraženi, kot so kadri z naših dveh pomorskih šol (srednje in fakultete), ki so še zmeraj zelo cenjeni pri vseh tujih ladjarjih,« pravi Klinec, ki je tudi sam plul na jahti enega od italijanskih mogotcev. Glavni vzrok za upad zanimanja za poklic vidi v tem, da je delo daleč od doma in da zelo visoke poveljniške plače od 10.000 do 20.000 evrov zaposleni dobijo šele po osmih do desetih letih prakse na morju.
 

Šola, ki usposablja za vrsto poklicev

»Letos je vpis upadel na 21 vpisanih za plovbnega tehnika in sklepamo, da gre za posebno generacijsko vrzel. V državi pa večina ne ve in ne upošteva, za kaj vse je nujen in koristen pomorski kader. Poleg zaposlitev na ladjah je to kader, ki ga nujno potrebujejo nekatere državne službe, kot so uprava za pomorstvo, vojska, policija, ribiški in drugi inšpektorji, civilna zaščita. Luka Koper potrebuje pomorce za delo na vlačilcih in pilotih, pri pomorskih agentih in špediterjih, tudi v komercialnih poslih ...« našteva ravnatelj Gepša Borut Butinar, ki ga skrbi upadanje zanimanja za ta poklic.


Po njegovem bi morala država sistemsko urediti izobraževanje na področju pomorstva: »Na prvem mestu bi morali ustanoviti sklad, s pomočjo katerega bi zagotovili srednješolcem opravljanje prakse na ladjah in zaposlitev v plovbi prvo leto po šolanju, brez katere ni mogoče opraviti ključnega poročniškega izpita. Druga naloga je urediti štipendiranje. Tretja pa poskrbeti za opremljenost šole. Mi bomo letos vendarle poskrbeli za podaljšanje pomola, ob katerem bomo namestili dva rešilna čolna, kjer bodo naši učenci vadili reševanje v primeru nesreč. To od nas zahteva evropska inšpekcija. Na šoli bi morali skupaj z državo poskrbeti za nove simulatorje, ki bi prišli prav tudi pri izobraževanju vojaške mornarice, pomorske policije in drugih,« trdi Butinar.



 

Najstarejša takšna šolska prireditev v državi

V organizacijo 72. pomorskega krsta za zelence, sveže vpisane dijake prvega letnika, so se vključili predstavniki 430. mornariškega diviziona Slovenske vojske, Turistično združenje Portorož, Društvo ljubiteljev starih bark Piran, občina Piran in Pomorski muzej Sergej Mašera. Prireditev bo deloma sofinancirana tudi v okviru projekta Mala barka 2 iz evropskega sklada za regionalni razvoj, torej za ohranjanje, promocijo in razvoj pomorske dediščine. Pomorski krst je od leta 1947, ko so ustanovili pomorsko šolo, postal pomembna etnografska prireditev, najstarejša prireditev z neprekinjenim trajanjem v slovenski Istri in najstarejša takšna šolska prireditev v državi. Na njej sodeluje tudi ladja Triglav, ki jo bo v dveh dneh obiskalo skoraj 2000 ljudi, danes popoldne pa bodo v Piranu krstili 50 zelencev in eno zelenko.