»Dodatno predstavljena dejstva, in relativno dobro poznavanje delovanje večjih mestnih občin nas je prepričalo, da so težnje po izločitvi določenih naselij povsem upravičeni in realne, hkrati pa so izpolnjeni vsi formalni in vsebinski pogoji za vložitev pobude o posvetovalnem referendumu. Vse od števila prebivalcev, teritorialne zaokroženosti do zagotavljanja vseh drugih, z zakonom določenih, javnih skupnih storitev. Torej predlagatelji ocenjujemo, da so v primeru pozitivnega izida referenduma in posledično ustanovitve nove občine povsem sposobni samostojno opravljati lokalne zadeve,« so sporočili s poslanske skupine SMC in navedli, da bi po trenutnih podatkih imela predlagana nova občina Golnik preko 10.200 prebivalcev.
Na kranjski mestni občini, od katere bi se odcepili podeželski del na severu, so namero o vložitvi predloga za razpis posvetovalnega referenduma o novi občini in drobitev občine že nedavno za Delo ocenili kot slabo. »V Sloveniji je pri dveh milijonih prebivalcev že preveč občin, prevelika je javna uprava. Pri majhnih občinah je to še huje, saj s ponavadi manj kot deset zaposlenimi težko optimalno naslavljajo potrebe občanov. Zato so še vedno odvisne od večjih občin za izvajanje javnih dejavnosti v skupnih javnih zavodih in s skupnimi občinskimi upravami, zraven pa je velika tendenca, da za izvajanje določenih nalog najemajo zunanje izvajalce. Dvomimo, da se predlagatelji zavedajo, kaj predlagajo, in menimo, da pobuda škodi prebivalcem Mestne občine Kranj,« je pojasnil kranjski župan
Matjaž Rakovec iz SD.
Zgolj za razpis lokalnega referenduma, na katerem se bo potem odločalo o novi občini, bodo predlagatelji – med katerimi pa ni NSi, ki je za sopodpis želela strinjanje najmanj štiri od sedmih krajevnih skupnosti, ki bi postale del nove občine – sicer potrebovali večino v državnem zboru. SMC, SDS, SNS in manjšinca pa skupaj štejejo 37 poslanskih glasov.
Komentarji