Trditev, da gre za uboj, čustvena obremenitev za zdravnike in nosečnice

Zgodba Hrvatice Mirele Čavajde, ki ji na Hrvaškem kljub hudi okvari ploda niso želeli opraviti splava, je sprožila veliko vprašanj in napačnih informacij o prekinitvi nosečnosti. Nekaj pojasnil je zato dal Gorazd Kavšek, predstojnik kliničnega oddelka za perinatologijo UKC Ljubljana.

Pojasnil je, da v Sloveniji velja zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (zelo podoben zakon velja tudi na Hrvaškem). V njem se med drugim »uporablja termin 'umetna prekinitev nosečnosti', ki pa je bil v zadnjih dneh predvsem med hrvaškimi kolegi precej zlorabljen pojem. Vsekakor namen tega zakona ni urejanje prekinitve nosečnosti v smislu sprožitve (indukcije) poroda kar tako, ampak urejanje prekinitve nosečnosti v smislu dokončanja nosečnosti, ki vodi v prekinitev nosečnosti s smrtjo ploda,« je pojasnil Kavšek. »V nasprotnem primeru (če ni namen zagotavljanje pravic iz omenjenega zakona), kakšna bi bila strokovna upravičenost, da kdorkoli v 27. tednu sproži zelo prezgodnji porod? V korist ploda prav gotovo ne.«

Prepoved abortusa ima v resnici zelo kratko zgodovino

Postopek umetne prekinitve nosečnosti, bodisi z namenom nemedicinske (do 10. tedna nosečnost) ali medicinske (od 10. tedna nosečnosti) indikacije se razlikuje glede na višino nosečnosti, je zapisal Gorazd Kavšek. »Do 22. tedna se proces rojstva ploda iz maternice imenuje splav (abortus), po 22. tednu pa porod. V obeh primerih pa se zaradi zdravniške intervencije (medicinskega postopka, kakršenkoli je že) rodi mrtev plod.« Po besedah predstojnika je zato interpretacija nekaterih hrvaških kolegov zavajajoča in kot taka »ustvarja dodatno čustveno obremenitev tako za zdravnike, ki postopke izvajajo, kot tudi in predvsem za nosečnice, ki se s tako situacijo soočajo«.

Hrvaški ginekolog: Gre za uboj

»Zloraba strokovnega pojma, kot je feticid – tudi v 12. ali 20. tednu nosečnosti po tej logiki opravimo feticid, plod zaradi aktivnega postopka umre –, za namen dnevne politike ali samoopravičevanja zaradi neizpolnjevanja zakonskih pravic žensk, je po našem mnenju nepotrebna in škodljiva,« je bil jasen Kavšek. Prav tako sam postopek umetne prekinitve nosečnosti v moderni medicini že dolgo ne poteka več tako, kot je razbrati iz izjav nekaterih hrvaških kolegov, je dodal. Namigoval je na oddajo Otvoreno, v kateri je v sredo predsednik hrvaškega društva za ginekologijo in porodništvo in direktor zagrebškega kliničnega centra Ante Ćorušić o postopku dejal: »Kolikor vem, na Hrvaškem nihče ne zna opravljati feticida. Mislim, da bodo gospo Čavajda napotili v Slovenijo, postopek pa bo plačal hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje. Feticid je postopek, kjer je cilj uboj ploda. To je brutalen postopek, kjer z iglo vstopiš v maternico in ciljaš srce fetusa. Gre za uboj, po katerem se plod po delih odstranjuje.«

Na Hrvaškem ima ugovor vesti že 60 odstotkov ginekologov. FOTO: Leon Vidic/Delo

Do 22. tedna tedna nosečnosti v veliki večini primerov z zdravili sprožimo prekinitve nosečnosti, popadke in iztis ploda (porod) iz maternice, ki med postopkom tudi umre. Od 22. tedna nosečnosti pa najprej z injekcijo (največkrat kalijevega klorida) najprej ustavimo plodovo srce (običajno hipoma) in nato z zdravili sprožimo popadke ter iztis ploda (porod) iz maternice, je pojasnil slovenski zdravnik. »V obeh primerih gre za porod (ki se nekoliko razlikuje glede na višino nosečnosti in velikost ploda). Tudi pri takem porodu nudimo vse načine rojevanja, vključno z lajšanjem obporodne bolečine (epiduralna analgezija, remifentanil, dušikov oksidul ...)«

V celoti je zavrnil tendeciozne izjave nekaterih posameznikov, ki z neprimernimi besednimi zvezami namerno kriminilizirajo obstoječe zakonske pravice ter postopke, ki potekajo po najvišjih etičnih in strokovnih standardih.  

Spomnimo ... 

Devetintridesetletna Hrvatica Mirela Čavajda je v 24. tednu nosečnosti zaradi tumorja v glavi otroka želela narediti splav, zdravniki pa so ji dejali, da ta na Hrvaškem po desetem tednu ni mogoč, čeprav zakon v določenih primerih predvideva tudi izjeme. Nosečnica je za ogromen tumor na možganih otroka izvedela na magnetni resonanci v Bolnišnici Sveti duh v Zagrebu. Možnosti, da bo otrok po rojstvu preživel, so izjemno majhne, če bo, pa se v najboljšem primeru ne bo mogel normalno razvijati.

Čavajda se je morala po pomoč zateči v Slovenijo, potem ko ji na Hrvaškem niso omogočili prekinitve nosečnosti. Pri nas ji je dvostopenjska komisija pred dnevi odobrila splav. Čavajda se je z zahtevo za prekinitev nosečnosti obrnila na bolnišnico Petrova v Zagrebu. Tam so ji dejali, da ji ne morejo zagotoviti zdravstvene oskrbe v skladu z odločitvijo drugostopenjske komisije in odredbami zakona, ki regulira prekinitev nosečnosti, je včeraj razkril hrvaški spletni portal Index.hr. Mirela Čavajda naj bi se zato odločila za prekinitev nosečnosti v Ljubljani.