Slovenski turizem četrtič zapored podira rekorde

Ljubljana – Slovensko turistično gospodarstvo že četrto leto zapored dosega rekordno rast. Po podatkih statističnega urada je lani Slovenijo obiskalo 5,6 milijona turistov, ki so skupaj ustvarili 15,29 milijona prenočitev ali dobro petino več kot leta 2017. Po podatkih Banke Slovenije je vrednost izvoza turističnih potovanj od januarja do konca novembra lani znašala 2,52 milijarde evrov, to je 11,82 odstotka več kot v istem obdobju leta 2017.


Tokratni, skoraj neverjetni statistični izkazi niso povsem realni. Dejanska lanska turistična rast ni tako visoka predvsem zato, ker sta na lanske podatke vplivali dve novi dejstvi, ki odločilno vplivata na izid. Lani je država vzpostavila register nastanitvenih obratov in nov elektronski sistem sporočanja podatkov, k popolnosti vključitve podatkov pa pripomore tudi povečan nadzor nad sporočanjem podatkov o gostih in nadzor nad registracijo nastanitvenih obratov. Poleg možnosti natančnejšega sistema prijave turistov je prav ta sistem Sursu omogočil, da vključuje tudi podatke o gostih v obratih z manj kot desetimi ležišči, ki jih v vseh prejšnjih letih ni štel.
 

Metodologija povečala obisk za okoli 10 odstotnih točk

To potrjujejo tudi podatki Sursa o številu stalnih ležišč in turističnih sob. Če je bilo v Sloveniji avgusta leta 2017 še 41.681 turističnih sob, jih je bilo lani avgusta nenadoma 62.274 oziroma namesto 109.182 stalnih ležišč leta 2017 avgusta lani kar 155.577. Število hotelskih sob se je v enem letu povečalo za nekaj sto dodatnih sob. Že ta podatek kaže, da je bil v preteklih letih velik delež turističnih ležišč v manjših obratih zunaj statistične obravnave. Statistični urad je v svojem metodološkem opozorilu zapisal, da je nova metodologija samo v prvem trimesečju leta 2018 vplivala na povečanje števila prenočitev za okoli deset odstotnih točk. Te analize bodo še nadaljevali in natančneje preračunali v prihodnjih mesecih.



Podatki Banke Slovenije za enajst mesecev kažejo še pomembnejšo rast v turistični panogi, saj se je izvoz potovanj v lanskih enajstih mesecih povečal za skoraj 12 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem iz leta 2017. Podatka za minuli december še ni, toda sklepamo lahko, da se bo priliv od tujih turistov povečal na več kot 2,7 milijarde evrov. Metodologija satelitskega izračuna porabe v turizmu, v katerem so poleg priliva iz turizma dodane druge vrste turistične potrošnje in seveda vpliv porabe domačih turistov, je za leto 2017 pokazal, da je celotna potrošnja v Sloveniji takrat znašala 4,27 milijarde. Če se je poraba leta 2018 povečala za pet do 10 odstotkov, lahko govorimo, da je turizem generiral vsaj 4,5 milijarde evrov notranje potrošnje.


 

Vsi izkazujejo rast poslovanja

Predsednik upravnega odbora Union Hoteli Ljubljana Matej Rigelnik je vzroke za slovenski uspeh pripisal njeni butični naravnanosti, aktivni promociji na spletu in precejšnji učinkovitosti spletnih turističnih agencij. Pomembno je, da je zelo dostopna in med varnejšimi na svetu. Direktor Turistične organizacije Portorož Igor Novel je povedal, da so v piranski občini lani dosegli 17-odstotno rast prenočitev (1,86 milijona), predvsem na račun drugih nastanitvenih obratov, saj so hoteli lahko povečali obisk za le nekaj odstotkov. Bolj spodbudno je, da so v povprečju dosegli od pet do deset odstotkov višje cene. Thies Bruhn, ki bo le še kratek čas vodil Kempinski Palace v Portorožu, je dejal, da so vseh deset let nenehno povečevali obseg poslovanja, da je bilo tudi zanje lani rekordno leto, da so ustvarili več kot deset milijonov evrov prihodkov in 3,5 milijona evrov bruto dobička. Zato je portoroški Kempinski tretji najuspešnejši med 28 hotelov iz te verige v Evropi in na prvem mestu med hoteli iz iste verige v počitniških resortih.



Iz Hotelov Bernardin so pojasnili, da so bili njihovi prihodki od prodaje lani za pet odstotkov višji, kljub dejstvu, da so imeli Grand Hotel Benardin zaradi prenove zaprt štiri mesece, a prav prenova je nato prispevala k višjim cenam.
V Slovenski turistični organizaciji so poudarili velika vlaganja in prizadevanja za promocijo ter prve korake pri uresničevanju turistične strategije, po kateri bi morali do leta 2021 doseči štiri milijarde evrov prilivov iz izvoza potovanj. Seveda je pomemben vpliv na turistični razvoj imela gospodarska konjunktura na glavnih emitivnih trgih in konjunktura v evropskem turizmu nasploh.