Slovenska v gozdovih, kavkaška v naših domovih

Marsikateri dom je že praznično okrašen, tudi z naravno nordijsko ali kavkaško jelko, ki poleg pravilne oblike in gostih vej slovi po tem, da v primerjavi z navadno smreko niti v ogrevanih prostorih iglic ne odmetava veliko. Toda kot svarijo na zavodu za gozdove, lahko kavkaške jelke, če jih ne odvržemo v zabojnik za organske odpadke ali skurimo, ogrozijo naše gozdove in parke. Ena od bolezni, sušica jelovih poganjkov, ki je po zdaj znanih podatkih razširjena v nasadih božičnih drevesc v severnoevropskih državah in Veliki Britaniji, se že širi proti jugu.

»Če ste kupili tujerodno božično drevo, kakršna je tudi nordijska ali kavkaška jelka, ga po praznikih odložite v zabojnik za organske odpadke, nikakor ga ne odlagajte na kompost ali v gozd, tudi tistih v loncih ne presadite na vrt ali kam drugam, saj bi se bolezen, če je prisotna, lahko širila naprej in povzročala škodo v naravi. Sušica jelovih poganjkov je glivična bolezen, ki najprej povzroči sušenje posameznih vršičkov ali vejic, hitro pa odmira tudi skorja. Na površini odmrle skorje se nato oblikujejo okrogla rdeča trosišča, s katerimi se gliva širi v okolico. Pri tem okuži druga drevesa, tako tujerodne jelke kot domačo navadno jelko, lahko tudi smreko, če raste v bližini. V nekaj mesecih se drevo posuši,« so te dni opozorili strokovnjaki z zavoda za gozdove. Kot so pojasnili za Delo, bolezni v Sloveniji za zdaj niso odkrili, je pa zelo pomembno preventivno ukrepanje.
 

Na desettisoče hektarjev za intenzivno pridelavo

Po podatkih evropskega združenja gojiteljev božičnih drevesc je bilo leta 2016 v Evropi kar 120.000 hektarjev površin namenjenih vzgoji novoletnih drevesc, od koder prodajo 75 milijonov drevesc na leto, največ kavkaških, srebrnih in skalnih jelk. Tisto leto so bile največje pridelovalke Nemčija, Danska in Poljska. Iz Danske prihajajo tudi drevesca, ki jih ponujajo denimo pri enem od večjih trgovcev, Bauhausu, kjer te dni kupci hitijo z izbiranjem svoje jelke.

Kot je pojasnil direktor Samo Kupljen, jih iz iste drevesnice uvažajo že od prihoda na slovenski trg pred več kot dvema desetletjema in so z njihovo kakovostjo zelo zadovoljni, prav tako kupci, ki se vračajo vsako leto. »Vzgojena so za ta namen in imajo vsa potrebna dokazila. Za hrvaški trg smo se povezali s hrvaškim dobaviteljem, a pozneje sodelovanje odpovedali, saj ni imel vseh dokazil, tudi kakovost je bila slabša,« je povedal sogovornik. V drugih trgovskih verigah z vrtnimi centri prav tako prodajajo uvožene jelke. Hiter pregled cen po spletu pokaže, da so v Bauhausu najcenejše. Visoke od 125 do 175 centimetrov ponujajo za pičlih 8,99 evra, tiste, ki merijo od 175 do 250 centimetrov, pa za 11,99 evra. Za nekaj evrov so dražje pri Obiju – v poslovalnici na ljubljanskem Rudniku so nam povedali, da so jih že razprodali – še dražje so v Merkurju.

Kako to, da se cene iz leta v leto ponekod celo nižajo? »To je zaradi optimizacije logistike in prihrankov pri tem. Najdražji transport je napol prazen kamion,« je pojasnil Kupljen. Pri Bauhausu vsako leto v Slovenijo uvozijo okoli pet tisoč kavkaških jelk, čeprav se zadnja leta vsaj navidezno ljudje vračajo h kupovanju naravnih dreves, pa še vedno prodajo tudi precej umetnih. »Povpraševanje kupcev se začne že oktobra. Najprej prodamo največje jelke, namenjene krasitvi poslovnih prostorov, bolj se bližamo božiču, bolj gredo v prodajo majhne,« je Kupljen strnil opažanja.


 

Nakup naravnih, vendar slovenskih

Tudi na zavodu za gozdove spodbujajo nakup naravnih drevesc, vendar slovenskih. Do narave najbolj prijazna krasitev je navadna smreka, posekana v domačem gozdu ter skladno z usmeritvami zavoda in pod njihovim nadzorom. »Če drevesca izvirajo iz redčenj pregostega mladovja, njihovo pridobivanje celo ugodno vpliva na gozdove, saj jih s tem negujemo oziroma usmerjamo k stabilnejšemu razvoju, odpornejšemu proti ujmam in škodljivcem.



Večinoma se smrečice za okras pridobiva na kmetijskih površinah, ki se zaraščajo, pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter iz namenskih nasadov na kmetijskih površinah. V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja, zelo povečale. S stališča ogljičnega odtisa so pod nadzorom posekane smrečice ogljično nevtralne. Ob sežigu se sprosti toliko ogljikovega dioksida, kot ga je drevo vezalo med rastjo, kar pa ne velja za gojene smreke, še manj za umetna drevesca, pri katerih je zaradi uporabe umetnih materialov ogljični odtis zelo velik,« so opozorili.

​Kljub temu se število smrečic iz domačih gozdov za praznike v slovenskih domovih, sodeč po nalepkah, ki jih skupaj z odločbo izdajo lastnikom gozdov in lastnikom oziroma najemnikom namenskih zemljišč za pridelavo okrasnih drevesc, iz leta v leto zmanjšuje. V zadnjih dveh desetletjih se je zmanjšalo kar za 63 odstotkov. Še leta 2000 so izdali približno 58.000 nalepk oziroma plomb, desetletje pozneje za skoraj polovico manj, lani le še 21.500.



Največ smrečic iz slovenskih gozdov, ki jih običajno prodajajo na tržnicah in pred nakupovalnimi središči in so letos opremljene s svetlomodro nalepko in letnico 2019, prihaja s Kočevskega. Najmanj nalepk so izdali v območnih enotah Sežana in Murska Sobota, kar je razumljivo, saj je tam smreka najmanj razširjena. Na število izdanih plomb vpliva tudi poseljenost – več jih je v bližini večjih mest oziroma urbanih centrov, na nakup pa očitno tudi cena. Na ljubljanski tržnici smreke s svetlomodro oznako, velike okoli 150 centimetrov, dosegajo ceno okoli 25 evrov. Gojene v Sloveniji, ki jih prav tako ponujajo, so še nekaj evrov dražje.

Med nalogami zavoda za gozdove sta spremljanje stanja gozdov ter gozdni in naravovarstveni nadzor. Čeprav doslej nabiranje mahu v gozdu ni bilo problematično, so pred prazniki opozorili, da ga je po pravilniku o varstvu gozdov iz gozda dovoljeno odvzeti največ dva kilograma, na eni površini pa največ petino mahu. »Z omejitvijo pri nabiranju zagotavljamo, da se z mahovi poraščene površine gozdnih tal dolgoročno ne razgalijo. Mahovi so sestavni del gozdnega ekosistema, pomembni so z vidika ohranjanja naravnega ravnovesja in biotske pestrosti,« pravijo na zavodu. Kot še opažajo, je nezakonita sečnja novoletnih drevesc upadla s povečanjem ponudbe gojenih in umetnih na trgu. Toda tako zavod za gozdove kot gozdarska inšpekcija še vedno izvajata nadzor.

 

Dr. Barbara Piškur in dr. Nikica Ogris z oddelka za varstvo gozdov na gozdarskem inštitutu pojasnjujeta, kakšno tveganje prinašajo tujerodna novoletna drevesca.

Zavod za gozdove svari pred sušico jelovih vej. Kakšno zvezo ima s kavkaškimi oziroma nordijskimi jelkami?

Bolezen povzroča gliva (Neonectria neomacrospora), ki domnevno izvira iz Severne Amerike. O tej glivi na novoletnih jelkah so prvi poročali Norvežani že leta 2008, s trgovino pa se je nato razširila še v druge države severne in zahodne Evrope. Po podatkih Evropske in mediteranske organizacije za varstvo rastlin (EPPO) so bolezen leta 2011 zaznali na Danskem, nato v Nemčiji, na Švedskem, predlanskim v Belgiji in Franciji, lani na Finskem. V Združenem kraljestvu so jo odkrili že v 50. letih, ponovno pa leta 2015.

Na krajše razdalje se bolezen širi s trosi, ki jih prenaša veter, na daljše jo prenaša človek s sadikami jelke in okuženim semenom. V prvem letu po okužbi skorja jelovega poganjka hitro odmira in se smoli. Odmre lahko veja ali celo drevesce. Prizadene lahko več vrst tujerodnih jelk in navadno jelko, pa tudi navadno smreko, duglazijo in čugo, če rastejo v bližini obolelih jelk. V nasadih odmirajo mlajša drevesa, pogosto jim odmrejo posamične veje v krošnji, razvije se rak in okužena skorja se močno smoli. V nekaterih drevesnicah so ugotovili celo 80-odstotni izpad zaradi bolezni.
 

Katere bolezni še lahko pridejo s kavkaškimi jelkami v naše okolje?

Za kavkaško ali nordijsko jelko je v podatkovni zbirki EPPO navedenih kar 41 škodljivih organizmov, ki se s to vrsto prenašajo. Toda podatkovna zbirka ni popolna, zato je najverjetneje številka še dosti večja. Zelo nevarne so denimo glivolike alge iz rodu Phytophthora, ki se lahko z ostanki zemlje ali rastlinskim materialom prenesejo v gozd, tam povzročijo odmiranje dreves in spreminjajo strukturo gozdov. Znani škodljivci in bolezni novoletnih drevesc so še nekatere druge vrste iz rodu Neonectria (sušica vej iglavcev), Armillaria (mraznice ali štorovke), nekatere vrste pršic in uši, nove vrste podlubnikov in druge.

Prisotnost škodljivih organizmov je lahko prikrita, razvijejo se šele v novem okolju in začnejo povzročati škodo. Zato je pomembno, da novoletna drevesca po praznikih ustrezno zavržemo: v zabojnike za organske odpadke, jih skurimo, odložimo v zeleni odrez. Tistih v loncih pa ne presadimo v gozd oziroma v naravo, saj z njimi lahko vnesemo v naše okolje mikroorganizme, kot so glive, bakterije, virusi, ali žuželke.

Z vnosom na nova območja se ti (mikro)organizmi lahko »spremenijo« v zajedavce ali preskočijo na nove gostitelje in začnejo povzročati škodo. Celo nekatere vrste škodljivih organizmov, ki so v naših gozdovih že znane, lahko ob vnosu iz drugih območij pomenijo tveganje, saj utegnemo zanesti nove populacije, ki so lahko bolj patogene oziroma agresivne.
 

Kaj poleg uporabe fitofarmacevtskih sredstev še prinaša intenzivna pridelava?

O tem nimamo podatkov. Vemo pa, da kavkaška jelka šele v kakšnih devetih letih doseže višino okoli dva metra. Prav tako nimamo natančnih podatkov o pridelavi, gotovo pa je intenzivna in zahtevna; uporabljajo tako gnojila, herbicide kot sredstva za zatiranje škodljivcev.