Renata Salecl s predlogom človekove pravice do življenja brez groženj iz zraka

Slovenj Gradec bo še do jutri prestolnica mednarodnega združenja mest glasnikov miru (IAPMC). Dogajanje se je začelo včeraj z napovedjo dogodkov ob 31. generalni skupščini mest in predstavitvijo sodelujočih, danes se bo nadaljevalo z različnimi dogodki, jutri pa končalo (tudi) s sprejetjem in predstavitvijo slovenjgraške deklaracije.

V delu skupščine sodeluje 24 delegatov iz 11 mest iz desetih držav; poleg Slovenije še s Cipra, Grčije, Japonske, Malte, Nemčije, Poljske, Srbije, Ukrajine in Velike Britanije.Slovenjgraška deklaracija je za marsikoga »pač še en papir,« vendar, kot zagotavljajo sodelujoči, še zdaleč ni tako.

Navsezadnje so mesta glasniki miru svojevrstne simbolne točke, kjer se odločno razmišlja o miru, kot je dejal slovenjgraški župan in generalni sekretar združenja Tilen Klugler. Osrednje sporočilo deklaracije – razposlali jo bodo na sedež OZN in številnim vladam po svetu – je »opozorilo mednarodni skupnosti, še posebej pa Združenim narodom, da po svetu poteka več kot petdeset oboroženih konfliktov, v katerih so močno kršene temeljne človekove pravice, konvencije in mednarodno pravo.

Življenja izgubljajo nedolžni civilisti, običajno pa so tarče teh spopadov prav mesta in njihovi prebivalci. Zato je nujno, da mednarodne institucije naredijo vse, da se konflikti končajo, rešitve pa poiščejo po diplomatski poti.«

O novi pravici že predavali gimnazijcem

Zaradi tega še zdaleč ni zanemarljiva predstavitev sopobudnice predloga in svetovno priznane filozofinje in sociologinje dr. Renate Salecl, tudi častne občanke Slovenj Gradca, za novo človekovo pravico.

Gre za človekovo pravico za zaščito ljudi pred grožnjami iz zraka oziroma, kot se uradno imenuje, »človekovo pravico do življenja brez fizičnih ali psiholoških groženj od zgoraj: vojaški napadi, nadzor, zastrupljanje zraka in podnebne spremembe iz zračnega prostora in vesolja«. Saleclova je skupaj z dr. Luli van der Does in Shono Illingworth, sopobudnico ideje oblikovanja te nove človekove pravice, že včeraj predavala dijakom slovenjgraške gimnazije.

»Ta pravica, njeno sprejetje bo dolgotrajen proces, lahko postavi nove mejnike pri državah. Vesolje ni prostor, kjer človekove pravice ne veljajo, to je podaljšek dogajanja na Zemlji,« pravi Renata Salecl ter dodaja, »kako nas je, v tem času konfliktov, vse bolj strah tudi pogledov v nebo«.

Hkrati pravi, to je poudarila tudi na sinočnji osrednji slovesnosti ob dnevu OZN v Slovenj Gradcu, »da smo se znašli v svetu, v katerem so razprave o človekovih pravicah videti kot utopična pravljica«. Pa tudi, »da ni nič nenavadnega, da je vse več apatije, zapiranja oči pred grozotami in odmikanja ljudi v zasebnost«.

Risbe Šigeja Moritomija

Sporočilna bo tudi razstava, ki jo bodo odprli danes v slovenjgraškem Mladinskem kulturnem centru. To je razstava z naslovom Izginula mesta, iskanje spominov: risbe in pričevanja Šigeja Moritomija.

Na ogled bodo namreč risbe Šigeja Moritomija, ki je odraščal v soseski, ki jo je tako kot številne druge 6. avgusta 1945 uničila atomska bomba. Da bi ohranil spomin na Hirošimo pred uničenjem, je pri svojih 60. letih začel mesto in njegove soseske risati po spominu.

Upodabljanju posledic bombardiranja se je skoraj v celoti izognil. V njegovem opusu sta tako le dve risbi s »prizori iz pekla«, kot je pred časom sam poimenoval podobe, ki jim je bil priča na dan, ko je izgubil pet članov svoje družine.