Sloveniji več evropskega denarja za kmetijstvo in podeželje

Slovenija je lahko zadovoljna z izkupičkom pogajanj o večletnem finančnem okvirju EU, paketu za okrevanje in skupni kmetijski politiki, pravi ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Za slovensko kmetijstvo in podeželje bo v prihodnjem sedemletnem obdobju prejela 1,6 milijarde evrov (v cenah leta 2018 oziroma 1,8 milijarde evrov v tekočih cenah) evropskega denarja, kar je več od prvotnega predloga Evropske komisije. Denar bo treba znati tudi počrpati.

Na ministrstvu sicer poudarjajo, da so to nacionalne ocene. V sklepih Evropskega sveta so namreč definirani zgolj skupni obsegi sredstev po ključnih naslovih in politikah. Na podlagi teh bo Evropska komisija v prihodnjih dneh pripravila dopolnitve sektorskih uredb s točnimi številkami.
 

Slovenija si izpogajala več od predloga Komisije

Slovenija je uspela izpogajati več denarja, kot ga je v prvem predlogu maja 2018 predlagala Evropska komisija, predvsem pa je ohranila obseg sredstev za neposredna plačila in razvoj podeželja, pri slednjem ji je grozil 15-odstotni izpad denarja EU. Za neposredna plačila bo v obdobju 2021-2027 na voljo 921 milijonov evrov v tekočih cenah. V okviru tega bo za vinogradništvo nekaj odstotkov manj kot v sedanjem obdobju (33,9 milijonov evrov), za čebelarstvo pa skoraj dvakrat več (4,5 milijona evrov).


 

Izenačitve neposrednih plačil med državami ne bo

Za Slovenijo je po besedah Pivčeve pomemben dogovor, da se bodo pri zmanjševanju razlik pri neposrednih plačilih med državami članicami še naprej upoštevale razlike med državami, in da to zmanjševanje ne bo vodilo v izenačitev neposrednih plačil na hektar med državami. Dogovorili so se tudi, da bo omejevanje višine neposrednih plačil, t. i. kapica, prostovoljno od 100.000 evrov naprej. Države bodo lahko same izbirale vrednost, pri kateri bodo omejile višino plačil s kapico.

Prostovoljen bo tudi dogovor glede pravičnejše razporeditve plačil; države bodo pripravile izhodiščne modele, prilagojene trenutnim razmeram, kar je po besedah Pivčeve »izjemnega pomena za Slovenijo«, ki ima veliko majhnih kmetijskih zemljišč in majhnih kmetij, ki prejemajo manj denarja kot večja kmetijska gospodarstva.

Denar pa bo mogoče tudi v bodoče prenašati med prvim (neposredna plačila) in drugim (razvoj podeželja) stebrom. Iz neposrednih plačil bo možno prenesti 25 odstotkov v drugi steber, dodatnih 15 odstotkov, če se bodo sredstva porabila za ukrepe s področja varovanja okolja in podnebnih sprememb, in še dodatna dva odstotka, če sta namenjena za mlade kmete.
 

Dodatnih 75 milijonov iz instrumenta za ukrepanje

Za razvoj podeželja bomo v prihodnjih sedmih letih po predlogu dobili 795,5 milijonov evrov in dodatnih 75 milijonov iz naslova instrumenta za okrevanje. Načrtov za porabo denarja iz tega instrumenta še ni, Pivčeva napoveduje porazdelitev za sektorje, ki jih je pandemija koronavirusa najbolj prizadela. Omenja krepitev verig preskrbe s hrano v najbolj šibkih sektorjih, krepitev odpornosti pridelave na vremenske vplive v sektorju sadja in zelenjave, pomoč za izboljšanje socialnega položaja žensk na podeželju ter spodbude za prilagoditev kmetijstva zahtevam ambicioznih strategij komisije za trajnostne prehranske sisteme (Od vil do vilic) in biodiverzitetne strategije.

Njune zahteve bo treba vključiti tudi v strateški načrt skupne kmetijske politike za prihodnje sedemletno obdobje. Prvi osnutek mora biti pripravljen do konca leta, na začetku prihodnjega bo prva obravnava na ravni EU.
 

Uspešnost črpanja 70-odstotna

V obdobju zdajšnje finančne perspektive je Slovenija za kmetijstvo počrpala okoli 70 odstotkov predvidenih evropskih sredstev. Jeseni sledijo novi razpisi, glede na velik interes Pivčeva pričakuje, da bo denar počrpan v celoti. Slabše pa kaže pri črpanju denarja iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, ki bodo zaradi slabega stanja našega ribištva ostal neizkoriščen.
 

Ohraniti bo treba nacionalna proračunska sredstva za kmetijstvo

V Kmetijsko-gozdarski zbornici dogovor med voditelji EU in povečanje obsega sredstev za kmetijstvo ocenjujejo pozitivno.

»Ohranitev višine sredstev sedanjega obdobja je z vidika zbornice nujna. Z zelenim dogovorom in resolucijo Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021 kmetijstvo čaka kar nekaj pomembnih izzivov, za njihovo uresničevanje pa računamo prav na sredstva instrumenta za okrevanje. Z njimi bodo lahko podprti nekateri investicijski ukrepi, pričakujemo, da se nam bo na nacionalni ravni uspelo dogovoriti zanje. Prav tako je zelo pomembno, da bodo na nacionalnem nivoju zagotovljena sredstva, ki so pogoj za pridobitev evropskih sredstev. Zato pričakujemo, da bo obseg nacionalnih sredstev ostal enak,« je povedal predsednik zbornice Cvetko Zupančič.