Slovenija zaprosila za mediacijo v primeru prenesenih deviznih vlog

Ljubljana – Slovenija je danes zaradi nadaljevanja sodnih postopkov proti LB in NLB na Hrvaškem Evropsko komisijo zaprosila za mediacijo v primeru prenesenih deviznih vlog. Ker je komisija v preteklosti že odigrala aktivno vlogo pri sklepanju memoranduma o soglasju med slovensko in hrvaško vlado, Slovenija pričakuje, da bo poziv k mediaciji sprejela.

Slovenija nadaljevanje sodnih postopkov proti Ljubljanski banki (LB) in NLB ocenjuje kot kršitev prava EU in mednarodnega prava, postopki pa so po njenem prepričanju v nasprotju s slovenskih ustavnopravnim redom. Slovenija ves čas poudarja, da gre pri tem za nasledstveno vprašanje, ki ga je treba reševati v okviru nasledstvenih pogajanj, medtem ko se na Hrvaškem v nasprotju s sprejetimi obveznostmi sodni postopki nadaljujejo, zaradi česar omenjenima družbama nastaja škoda, poudarjajo v Ukomu.

»Ker je Evropska komisija v preteklosti že odigrala aktivno vlogo pri sklepanju Memoranduma o soglasju med slovensko in hrvaško vlado, Slovenija pričakuje, da bo poziv k mediaciji sprejela,« so v vladnem uradu za komuniciranje zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Mediacija ali posredovanje je v mednarodnih odnosih uveljavljeno diplomatsko sredstvo reševanja sporov, s katerim se poskuša doseči ustrezno rešitev s pomočjo tretjega. Hkrati je postopek tudi zelo prožen in neformalen, temelji pa na posredovanju tretje strani, ki ponudi predlog za rešitev. Trajanja takega postopka vnaprej ni mogoče natančno napovedati, saj je odvisen od dinamike pogovorov. Po predvidevanjih bi lahko trajal nekaj mesecev.

Slovenija pripravljena sodelovati pri iskanju rešitve

Evropska komisija je v preteklosti že večkrat izrazila pripravljenost posredovati pri reševanju problematike prenesenih deviznih vlog s Hrvaško, so navedli v Ukomu. Hrvaško nespoštovanje obveznosti iz memoranduma z Mokric je privedlo tudi do težav in zastoja v postopku prodaje NLB. Slovenija ocenjuje, da ima Evropska komisija ustrezno politično in strokovno avtoriteto tretje strani, ki je potrebna za uspešno izpeljavo mediacijskega postopka. Slovenija je pripravljena tvorno sodelovati pri iskanju ustrezne rešitve v mediacijskem postopku.

Pismo Evropski komisiji sta podpisala predsednik vlade Miro Cerar in ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, prejeli pa so ga predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans, ki je med drugim pristojen za vladavino prava, podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, ki je med drugim pristojen za evro in socialni dialog, ter komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.

Slovenija je v pismu spomnila na postopke, ki v primeru prenesenih deviznih vlog na hrvaških sodiščih tečejo proti LB in NLB ter predstavljajo kršitev mednarodnopravnih obveznosti Hrvaške, slovenskega ustavnopravnega reda in prava EU. Sporazum o vprašanjih nasledstva, podpisan na Dunaju, 29. junija 2001, namreč v prilogi C določa, da so jamstva federacije za devizne vloge nasledstveno vprašanje po bivši SFRJ, državi pa sta se z mokriškim memorandumom leta 2013 znova zavezali, da bosta rešitev za vprašanje prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem poiskali v okviru nasledstvenih pogajanj.
 
Hrvaška se je poleg tega z memorandumom zavezala, da bo do končne razrešitve tega vprašanja v okviru nasledstva zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki v primeru prenesenih deviznih vlog na hrvaških sodiščih tečejo proti LB in NLB, Slovenija pa se je zavezala, da bo po podpisu memoranduma pričela s postopkom ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe k EU.

Slovenija je svoj del obveznosti izpolnila, Hrvaška pa ne, saj se postopki proti LB in NLB na hrvaških sodiščih nadaljujejo, opozarjajo v Ukomu. Doslej so se pravnomočno končali štirje postopki, od tega trije v škodo LB in NLB. »Omenjenima družbama in Sloveniji tako nastaja škoda, med drugim zato, ker se znižuje vrednost naložbe države v NLB, kar se je izkazalo tudi v postopku privatizacije NLB. Hrvaška s svojimi postopki krši svoboščine in pravila iz pogodb EU ter temeljne vrednote, kot so vladavina prava, spoštovanje mednarodnega prava, dolžnost lojalnega sodelovanja med državami članicami EU in temeljne pravice,« so zapisali.