Izpolnjevanje vseh želja ni dobro za državo

Vlada pripravlja proračuna za leti 2024 in 2025, je povedal minister za finance Klemen Boštjančič. Leta 2024 bo odhodkov za 15,2 milijarde evrov, leta 2025 pa 15,9 milijarde evrov. Na ta način vlada sledi trem ključnim prioritetam. Prvo je zdravje, dostopno za vse, znanje, ne le v šolstvu, tudi v digitalizaciji za podjetja, tretja pa so mladi ob novi stanovanjski politiki in starejši. Vlada sledi tudi novim proračunskim pravilom, sledi makroekonomskim napovedim, pravi minister.

Ministrstva bodo do 22. avgusta poslala predloge finančnih načrtov, vlada pa bo proračunske dokumente pripravila septembra. Prihodnje leto bodo odhodki države za 300 milijonov evrov nižji od potrjenih v državnem zboru. Izpolnjevanje vseh želja namreč ni dobro ne za državo ne za ljudi, pravi Boštjančič. S tem sledijo cilju, da javnofinančni primanjkljaj ne preseže treh odstotkov BDP.

Odhodki bodo še vedno na zelo visoki ravni, saj bodo za 10 odstotkov višji kot lani, ko smo imeli energetsko krizo, in za več kot 50 odstotkov višji kot v predkoronskem obdobju. Za investicije bo tako zelo pomembno učinkovito črpanje evropskega kohezijskega denarja in sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Vlada je potrdila tudi spremembe načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Ta teden ga bo z vsemi utemeljitvami in dokumentacijo poslala v Bruselj. Končno potrditev sprememb pričakujejo jeseni.

Spremembe so posledica spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na izvedbo projektov. Boštjančič je omenil znižanje zneska nepovratnih sredstev, zaradi boljše razvitosti Slovenije v letih 2020 in 2021, pa tudi inflacije, po drugi strani pa dodatnega denarja iz načrta RePower EU. Vlada ni posegla v osnovni koncept NOO, temveč upošteva le spremenjene okoliščine, ki onemogočajo izvedbo projektov v rokih, potrjenih leta 2021.

V  novem paketu RePower EU je za Slovenijo na voljo 122 milijonov evrov. V tem okviru bodo sprejeli zakona o umeščanju obnovljivih virov energije in o alternativnih gorivih v prometu. Predvideni so projekti prestrukturiranja daljinskih sistemov ogrevanja z novimi tehnologijami, prav tako razogljičenja gospodarstva. Drugi projekt je krepitev distribucijskega omrežja, pa tudi infrastrukture za alternativna goriva v prometu oziroma polnilnice.

Pri projektih v NOO pa je vlada ocenila časovno tveganje. Vse naložbe morajo biti namreč končane do leta 2026. Konkretno bo sprememba načrta za okrevanje to, da nova infekcijska klinika v Mariboru ne bo zgrajena v rokih, zato so ogroženi prilivi. Država bo projekt izvedla z lastnim denarjem in po svoji časovnici.

Projekti tečejo

Nadaljuje pa se projekt medicinske fakultete Vrazov trg, za katerega bodo predlagali 40 nepovratnih milijonov evrov, 12 milijonov evrov bo dodala država. Prilagodili bodo projekte zmanjševanja poplavne ogroženosti, kjer je bilo veliko pretiranega optimizma. Vlada predlaga zmanjšanje vsote nepovratnega denarja za deset milijonov evrov (na 20 milijonov evrov), prav tako več kot prepolovitev povratnega denarja, z 280 na 120 milijonov evrov. Tudi te vrste izpadlih projektov bo država izvedla s svojim denarjem in v lastnih, realnejših rokih.

Po vseh spremembah vlada za izvedbo načrta predvideva 2,16 milijarde evrov, od tega 1,49 milijarde nepovratnih evrov in 545 povratnih milijonov evrov. Dodatno je na voljo 122 nepovratnih milijonov evrov iz načrta RePower EU.

Vlada zaradi izboljšanja slabega črpanja denarja predlaga zamik rokov. Več kot polletni zamik lahko veliko pomeni za lovljenje rokov. Če prilivi v državni proračun ne bodo prihajali po načrtu, bo država morala zagotavljati denar iz proračuna. Boštjančič je zagotovil, da so pripravili pravne podlage za to.

Nekaj projektov je sicer že v polnem teku, nekateri so celo že končani. Taki projekti so nadgradnja železniške proge Ljubljana–​Jesenice in železniške postaje v Grosupljem ter stanovanjska soseska pod Pekarsko gorco v Mariboru. Med projekti v teku je tudi gradnja nove veterinarske fakultete.