Neomejen dostop | že od 9,99€
Italijanski napovedi, da bodo uvedli nadzor na meji s Slovenijo zaradi varnostnih tveganj, povezanih s terorizmom, je sledila tudi naša država in na južni ter vzhodni meji uvaja nadzor. Vlada je danes sprejela odločitev o uvedbi nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Nadzor bo Slovenija uvedla v soboto ob polnoči za najmanj deset dni.
»Minister mora sprejeti odredbo glede mejnih prehodov, ki je v pripravi in bo objavljena jutri. Mejo bo od sobote naprej mogoče prehajati le ob mejnih prehodih,« je povedal direktor uprave uniformirane policije Marko Gašperlin. Dvanajst cestnih in železniških prehodov s Hrvaško bo namenjenih za vse potnike – tako osebni kot tovorni promet - če izpolnjujejo pogoje za prestop meje. Mejna kontrola bo sistematična Druga kategorija mejnih prehodov, prav tako 12, bo namenjenih le državljanom Slovenije, EU in drugim, ki izpolnjujejo posebne pogoje po pravu EU. Z Madžarsko pa sta dva mejna prehoda namenjena vsem potnikom, ostalih šest pa jih bo določenih za državljane Slovenije in EU. Na tistih mejnih prehodih, ki bodo določeni za državljane EU, bo policijski nadzor le občasen.
Namen je v čim manjši meri vplivati na vsakdanje življenje ljudi, je zagotovil. Ukrep mejnega nadzora na hrvaški in madžarski meji bo po desetih dneh mogoče podaljšati za nadaljnjih 20 dni, a ne več kot dva meseca. Potem pride v poštev drugi ukrep, je pojasnil. Nadzor bodo še naprej izvajali tudi na tako imenovani zeleni meji.
Napovedal je tudi, da bo Slovenija ponovno aktivirala določbe Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju z Madžarsko, s čimer bodo oživili tiste mejne prehode, ki so namenjeni lokalnemu prebivalstvu. Krajani ob meji, ki so dvolastniki oziroma jim je ta pravica pripadala, bodo upravičeni do prehoda na tem območju - ne glede na to, ali so jim dokumenti morda že pretekli.
»Na Hrvaški meji imamo še na razpolago mejno infrastrukturo, čeprav to ne bo kontrola iz kabin, ampak bo pod streho. Za madžarsko mejo pa bomo poiskali provizorične rešitve s šotori - kot smo poznali v času covida,« je pojasnil Gašperlin.
Stanje v schengenskem območju je sicer ena od osrednjih tem današnjega zasedanja notranjih ministrov članic EU v Luxembourgu, ki se ga je udeležil tudi slovenski notranji minister Boštjan Poklukar. Glede uvedbe nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko je opozoril, da je položaj na področju varnosti, predvsem v povezavi s terorizmom, zahteven. Državljanom se je opravičil, da bodo na meji večkrat ustavljeni in da bodo morali pokazati dokumente. Cilj je, da bi življenje ljudi lahko ostalo čim bolj normalno, tudi ob meji z Italijo. Temu bodo tudi prilagajali ukrepe. Vpeljava nadzora po besedah Poklukarja ni povezana z migracijskim tokom, ampak s povečanjem teroristične grožnje.
Kot so zatrdili na ministrstvu za notranje zadeve, bodo pri nadzoru poskrbeli, da bodo prehodi za slovenske državljane čim bolj tekoči in brez dolgih čakalnih vrst.»Nadzor bo vzpostavljen na podlagi 28. člena schengenskega zakonika. Poudaril bi, da gre pri tem za začasen kratkotrajen ukrep zaradi povečane stopnje ogroženosti zaradi terorizma, s čimer želimo zagotoviti visoko stopnjo varnosti našim državljanom,« je povedal Poklukar.
Notifikacija je bila že poslana vsem ustreznim inštitucijam, in sicer Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, Generalnemu sekretariatu Sveta in državam članicam. Minister Poklukar je o nameri za uvedbo tega ukrepa že včeraj obvestil kolega ministra obeh sosednjih držav Hrvaške in Madžarske.
»Pristojni nacionalni organi Republike Slovenije ugotavljajo vse večjo razsežnost organizirane kriminalitete na Zahodnem Balkanu, kar ne nazadnje potrjujejo tako podatki, ki jih prejemamo iz držav te regije, kot tudi poročila agencij Evropske unije. Organizirane kriminalne združbe postajajo povezane in prepletene, saj jih združujejo isti ali podobni cilji, kar pomeni, da se njihovi pripadniki pogosto povezujejo in si medsebojno pomagajo pri izvrševanju svojih sicer različnih kriminalnih aktivnosti,« so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Zadnji dogodki po njihovem potrjujejo, da se pripadniki različnih terorističnih in ekstremističnih gibanj ter skupin umikajo z območij oboroženih spopadov, da bi se izognili morebitnim posledicam za svoja dejanja ali celo z namero, da bi v nadaljevanju ogrozili našo varnost in stabilnost. Ob tem obstaja tveganje, nadaljujejo, da bi se te osebe, tudi s pomočjo storitev tihotapskih mrež, infiltrirale v mešane migracijske tokove in skušale na nedovoljen način vstopiti tudi v Slovenijo, kjer je bilo letos do 15. oktobra zabeleženih že 48.076 nedovoljenih prehodov notranje meje.
Kot so še zagotovili, slovenski varnostni organi pozorno spremljajo morebitna tveganja in varnostne razmere v državi in v širši regiji kot tudi dejavnike, ki bi lahko vplivali na radikalizacijo posameznikov in širjenje nasilnega ekstremizma. Na povečano teroristično grožnjo za ta del Evropske unije naj bi kazala tudi nedavna odločitev sosednje Italije o začasni ponovni uvedbi nadzora na notranji meji s Slovenijo.
Zaradi migracijskega pritiska in zaradi razmer na Bližnjem vzhodu je več držav EU v zadnjem času uvedlo ali se odločilo za podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah. Med njimi je Avstrija, ki nadzor na meji s Slovenijo izvaja že od leta 2015 in ga je pred kratkim podaljšala še za pol leta.
Poklukar je v Luxembourgu glede uvedbe nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko opozoril, da je položaj na področju varnosti, predvsem v povezavi s terorizmom, zahteven. Državljanom se je opravičil, da bodo na meji večkrat ustavljeni in da bodo morali pokazati dokumente.
Cilj je, da bi življenje ljudi lahko ostalo čim bolj normalno, tudi ob meji z Italijo. Temu bodo tudi prilagajali ukrepe. Vpeljava nadzora po besedah Poklukarja ni povezana z migracijskih tokom, ampak s povečanjem teroristične grožnje. Čeprav so najprej predvidene za deset, predvideva, da jih bo Slovenija nekoliko podaljševala.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je odločitev o začasni uvedbi nadzora na meji s Slovenijo v sredo opisala kot nujno zaradi trenutnih razmer v svetu, od Bližnjega vzhoda do migrantske krize. Italijansko politiko skrbi zlasti možnost terorističnih napadov. Po besedah italijanskega zunanjega ministra Antonia Tajanija na to za zdaj ne kaže.
Melonijeva je omenila, da so se o vzpostavitvi nadzora že pogovarjali s slovenskimi kolegi, s katerimi naj bi še naprej sodelovali pri obvladovanju nezakonitih migracij.
O vzpostavitvi mejnega nadzora je v torek zvečer Poklukarja obvestil njegov italijanski kolega Matteo Piantedosi, ki je zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu kot bistvo tega začasnega ukrepa navedel preprečevanje terorizma in organiziranega kriminala.
Na skrb vzbujajoče razmere tako na Bližnjem vzhodu kot v Evropi, kjer sta se pred kratkim v Franciji in Belgiji zgodila teroristična napada, je v odzivu na uvedbo nadzora v sredo v Milanu spomnil tudi namestnik premierke in minister za promet Matteo Salvini.
Kot je dejal, je eden od napadalcev pred leti v Evropo prispel s čolnom na Lampeduso, zaradi česar da »se je treba vrniti k zaščiti italijanskih meja, od severa do juga, na morju in na kopnem«.
Hrvaški notranji minister Davor Božinović je odločitev Slovenije za uvedbo nadzora na mejah pripisal učinku domin po spremembi varnostnega položaja po začetku vojne na Bližnjem vzhodu in terorističnih napadih.
Ob robu zasedanja notranjih ministrov v Luxembourgu je dejal, da nadzor ne bo enak kot pred hrvaškim vstopom v schengen. Kot primer tega, kakšne bodo kontrole, je navedel ukrepe Avstrije na meji s Slovenijo. Te niso sistematične, temveč policisti le občasno ustavijo kak avtomobil.
Glede na pogovore s slovensko stranjo ne pričakuje, da bodo ukrepi strogi. Upa, da na mejah ne bo gneče. Ocenil je tudi, da se je število prihodov migrantov v Slovenijo v zadnjem mesecu in pol znižalo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji